Ministrica naj takoj umakne pravilnik

Zaradi grozečega nastanka nepopravljivih posledic naj ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel nemudoma zadrži in nato spremeni pred kratkim objavljen pravilnik, ki ukinja učinkovito podporo storilnosti primarnemu zdravstvu in s tem povečuje obremenitve urgentnih centrov in preostalih ravni zdravstva, so v javnem pozivu zapisali danes v Zdravniški zbornici Slovenije, kjer poudarjajo, da je ministrstvo pravilnik pripravilo brez sodelovanja zdravnikov.

Pravilnik zmanjšuje plačilo za dodatne paciente, za mnoge zdravniške time pa ga celo ukinja. Nanaša se na družinske zdravnike, pediatre in ginekologe na primarni zdravstveni ravni ter medicinske sestre in administratorke, ki so del zdravniških timov.

Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je objavila pravilnik, ki znižuje in tudi ukinja plačilo za dodatne paciente brez javne predstavitve na predpraznični dan. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Pomanjkanje narekuje več dela

V Sloveniji najbolj primanjkuje zdravnikov družinske medicine, da bi lahko z rednim delom obravnavali vse prebivalce. Glede na različne kriterije manjka najmanj 250 zdravnikov, če bi hoteli doseči evropske normative, pa kar 770 zdravnikov družinske medicine. Mnogi imajo zato vpisanih veliko več pacientov, kot določajo standardi plačnika, to je Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Namesto 1895 predpisanih glavarinskih količnikov dosega največ zdravnikov med 2000 in 3000 glavarinskih količnikov, približno 13 odstotkov pa še bistveno več kot 3000.

Stari in novi pravilnik

Čezmerno ne delajo le zdravniki, pač pa tudi medicinske sestre in administratorke, ki so del tima. Dosedanji ukrep dodatnega plačila za dodatno delo je bil enak za vse, in sicer do največ 2000 evrov bruto na mesec v odvisnosti od števila vpisanih pacientov, njihovih obiskov v ordinacijah in storitev, opravljenih zanje.

Novi pravilnik, ki je izšel prejšnji teden, ta dodatek znižuje, in sicer na največ 1500 evrov bruto za zdravnika, 750 evrov bruto za diplomirano medicinsko sestro, na 600 evrov bruto za srednjo medicinsko sestro in 400 evrov bruto za administratorko, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje.

Vendar se izplačilo dodatkov začne šele pri skoraj dvakratnem preseganju vpisanih pacientov. »Če bi hoteli zadostiti pogojem za maksimalni dodatek, bi morala ambulanta družinske medicine presegati mejo 1895 glavarinskih količnikov za 1720 glavarinskih količnikov,« je pojasnil Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici.

Stari pravilnik je spodbujal zaposlene v primarnem zdravstvu, da povsem oskrbijo pacienta in s tem zmanjšajo pritisk na urgence. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ukinitev dodatka za večino ambulant

To pomeni, da so po novem pravilniku upravičene do znižanih dodatkov le ambulante, ki imajo več kot 3600 glavarinskih količnikov, kar pomeni, da imajo namesto 1500 do 1800 vpisanih pacientov več kot 3000 vpisanih pacientov. Takšnih je zgolj okoli desetina ambulant. Novi pravilnik bo torej povzročil, da največ ambulant ne bo prejelo nikakršnega dodatka, pa četudi obravnavajo po tisoč pacientov več, kot določa normativ ZZZS. Za primerljivi dodatek prejšnjemu bi morala imeti ambulanta vpisanih kar 2000 pacientov več, kot določajo normativi ZZZS, je povedal Ravnikar, ki ocenjuje, da bo ukrep najbolj prizadel srednje medicinske sestre, posledično pa ves tim in oskrbo pacientov.

Novi pravilnik spodbuja, da bi imeli zdravniki manj kot pet minut časa na pacienta. FOTO: Roman Šipić/Delo

Manj kot v nakupovalnem centru

»Srednje medicinske sestre predstavljajo ključni kader na primarni ravni poleg zdravnikov. Zadnji model ukrepov je dokazano deloval večplastno: dvigoval je motivacijo za preseganje programov ter za obravnavo bolnikov, ki so prišli kot nujni ali zaradi nadomeščanja odsotnih kolegov. Zaradi vezave dodatka na prisotnost je verjetno prispeval k zmanjšanju absentizma med zaposlenimi oziroma k povečanju pripravljenosti za nadurno delo. S tem se je še več obravnav zaključilo na osnovni ravni brez pošiljanja v urgentne centre ali na sekundarno oz. terciarno raven. To pomeni manjšo obremenitev urgentnih centrov, bolnišničnega osebja ter prihranek za vsakogar, ki ni bil sprejet v dolgotrajno obravnavo,« pojasnjuje zdravniška zbornica, ki ugotavlja, da se ukinja možnost, da bi sestre z odgovornim in čezmernim delom zaslužile plačilo, ki bi bilo višje od plače v nakupovalnih centrih: »Kaže se, da odločevalci nimajo uvida v resnično stanje in se zatekajo k birokratskim pravilom, ki bodo v praksi prinesle več težav kot rešitev.«

Zakaj se je ministrstvo za zdravje odločilo za ukrep znižanja in celo ukinitev plačila za dodatne paciente?

Pogled ministrice za zdravje

»Razlogov za spremenjen način določanja višine dodatkov je več. V lanskem letu je sredstva delno zagotavljal še proračun, kljub temu pa so nekateri izvajalci zaradi izplačil dodatkov imeli likvidnostne težave. V skladu z novo ureditvijo se v letu 2024 sredstva za izvajanje ukrepa zagotavljajo zgolj iz sredstev, pridobljenih na podlagi preseganja glavarinskih količnikov in količnikov iz storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti, v skladu s programom storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer v višini, ki se nanaša na kalkulativni element plač in drugih prejemkov, v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti. Poleg tega so se pri izvajanju prejšnjega 16. člena ZNUZSZS v praksi pokazale določene anomalije, kot na primer nesorazmerje med dodatkom in redno plačo, kar je s spremenjenim 16. členom ZNUZSZS popravljeno,« so odgovorili z ministrstva za zdravje.

V praksi so se pokazale določene anomalije, kot na primer nesorazmerje med dodatkom in redno plačo, pojasnjuje ministrstvo za zdravje enega od razlogov za zmanjšanje plačila. FOTO: Blaž Samec/Delo

Drugi razlogi

Dodajajo, da se po podatkih ZZZS število oseb brez izbranega osebnega zdravnika specialista družinske medicine v letu 2023 ni znižalo oziroma se število opredeljenih zavarovanih oseb na ravni države ni povečalo. »Kljub temu se je pravica do dodatka, sicer v nekoliko spremenjeni obliki, podaljšala. Tako se po novi ureditvi višina dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve določa na podlagi preseganja števila opredeljenih pacientov oziroma števila glavarinskih količnikov na tim, in ne več na podlagi preseganja količnikov iz obiskov. Višine količnikov za povečan obseg dela za posebne obremenitve so določene na podlagi kalkulacij za planiranje in financiranje programov zdravstvenih storitev, torej realne ocene glede na zagotovljena sredstva,« pojasnjuje ministrstvo zapleteni način izračunavanja dodatka za delo z dodatnimi pacienti.

Zdravniki vidijo obstoječe razmere drugače.

Ukrep kot izhod iz krize

»Plačilo za povečan obseg dela in posebne obremenitve je bilo uvedeno leta 2019, ko so se družinski zdravniki v Kranju z odpovedmi delovnih razmerij uprli dodelitvi še večjega števila bolnikov v enak, redni ambulantni čas. Takrat je bil sprejet ukrep, ki je omogočil in plačal zdravstvenim timom čezmerno delo in oskrbo bolnikov za čas, dokler kadrovske krepitve ne bodo ujele rasti potreb vse večjega števila zavarovancev. Ta začasni ukrep je dajal vsakokratni vladi čas za sprejetje reforme, s katerimi bi osnovno zdravstvo izpeljali iz krize,« spomnijo.

Brez reforme

Ugotavljajo, da je od takrat minilo pet let. V tem času se je reforme lotilo pet ministrov za zdravje. »Čeprav vmes ni bilo sprejetih konkretnih rešitev, je ukrep dodatnega plačila za dodatno delo dokazano spodbudil pripravljenost za dodatno delo zaposlenih v javnih zavodih, omogočal začasno stabilizacijo in zajezil odhode, s katerimi smo se prej vsakodnevno soočali. Izguba vsakega zaposlenega pomeni izgubo izkušenj, znanj in rušenje medsebojnih odnosov. Odhod vsake naše zdravnice, medicinske sestre ali administratorke je pustil v majhnih kolektivih dolgotrajne in pogosto težko popravljive posledice,« sporočajo zdravniki.

Opozarjajo, da vrača novi pravilnik zdravstvo v tiste še bolj krizne čase, ko so zdravniki skupinsko odpovedovali delovno razmerje.

Kaj ministrica ukinja

»Ukinja se nagrajevanje preseganja preventivnega dela v otroških in šolskih dispanzerjih, kar pomeni manj časa za otroke in slabše možnosti za prepoznavo bolezni v času, ko jih je mogoče pravočasno zdraviti. Ukinja nagrajevanje dodatnega dela, s katerim smo pogosto reševali nadomeščanja. Ukinja se možnost, da si naše sodelavke in sodelavci iz zdravstvene nege zaslužijo z dodatnim in odgovornim delom plačo, ki presega zaslužek v nakupovalnih centrih, ki je že prepričal mnoge, da so zapustili svoj za družbo nenadomestljivi poklic,« sklenejo zdravniki. 

Ugotavljajo, da država nagrajuje tiste zdravnike, ki bodo vsakemu pacientu posvetili polovico manj časa, torej manj kot pet minut. »Vabimo vas, da se snovalci pravilnika osebno oglasite v ambulanti in se prepričate, da je kaj takšnega ob vseh administrativnih obveznostih tako rekoč nemogoče uresničiti,« pozivajo zdravniki.