Ministra pozivata k premisleku o predvideni neprofitnosti koncesionarjev

Minister za finance Klemen Boštjančič in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta v DZ poslala dopis, v katerem pozivata k premisleku o določilu predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev. Opozorila sta na bojazen, da rešitev ne bi dosegla namena in bi bila lahko predmet ustavne presoje.

Poslanci odbora DZ za zdravstvo so 13. marca vladnemu predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejil zdravstvo, prižgali zeleno luč. Sprejeli so tudi številna dopolnila k predlogu, ki so jih vložili koalicijski poslanci. Spremenjen predlog tako tudi za koncesionarje predvideva neprofitnost, in sicer pri storitvah, ki jih opravljajo v javni zdravstveni mreži. V četrtek bodo poslanci o dopolnjenem in spremenjenem predlogu novele razpravljali na seji DZ.

Na ministrstvu za finance menijo, da bi administrativno omejevanje poslovanja koncesionarjev, kot je predvideno na podlagi sprejetega dopolnila, negativno vplivalo na izvajanje storitev v okviru javne zdravstvene mreže. »Koncesionarji kot pomemben del javne zdravstvene mreže dokazujejo, da se lahko zdravstvene storitve izvajajo bolj racionalno in stroškovno učinkovito,« sta v dopisu, ki ga je STA pridobila neuradno, zapisala Boštjančič in Prevolnik Ruplova. Dopis sta v ponedeljek poslala predsednici odbora DZ za zdravstvo Tamari Kozlovič (Svoboda), prejeli pa naj bi ga tudi v poslanskih skupinah SD in Levica.

Morebitna bojazen, da bi koncesionarji presežke iz javne dejavnosti prelivali v tržno oziroma samoplačniško dejavnost, je po oceni ministrov odveč. Predlog zakona namreč jasno določa način delitve splošnih stroškov pri koncesionarjih, za nadzor nad ustreznostjo pa bo pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ima vpogled v poslovanje tako javnih zavodov kot tudi koncesionarjev. Prav tako bodo morali koncesionarji vsako leto do 31. marca ministrstvu za zdravje posredovati podatke o poslovanju in v njih ločeno prikazati prihodke in odhodke iz koncesijske dejavnosti.

Po besedah ministrov obstaja bojazen, da predlagana rešitev ne bo dosegla namena predlagateljev, saj se bodo koncesionarji tem pravilom lahko prilagodili. Prek transfernih ali nabavnih cen bi lahko zmanjševali morebitne presežke, posledično ne bi prikazovali dobička, v tem primeru pa država ne bi prejela davka od dohodka pravnih oseb.

Valentina Prevolnik Rupel FOTO: Leon Vidic/Delo

Lahko se zgodi, da bo razvoj dejavnosti zastal oziroma se bo upočasnil, saj koncesionarji zaradi nepridobitnega statusa izvajanja zdravstvenih storitev ne bi mogli akumulirati presežkov. Prav tako se zaradi predlaganih sprememb ne bodo znižali stroški zdravstvenih storitev, ravno nasprotno, sta prepričana ministra. »Menimo, da javni zdravstveni zavodi zaradi tega ne bodo poslovali bolje, kar bi omogočilo boljšo dostopnost zdravstvenih storitev, odliv kadrov bo še vedno problem, ki se ga s takšnimi ukrepi ne da reševati,« sta zapisala Boštjančič in Prevolnik Ruplova.

Pri tem sta opozorila, da je o neprofitnosti koncesionarjev že dvakrat odločalo ustavno sodišče, ki je obakrat odločilo v prid koncesionarjem. Menita, da bi v primeru ponovne presoje ustavno sodišče težko odločilo drugače, saj so predlagane spremembe vsebinsko zelo podobne. »Glede na vse navedeno vas vljudno prosimo za ponoven razmislek glede predlaganih sprememb, ki so kompleksne, daljnosežne in morebiti lahko tudi predmet ustavne presoje,« sta zapisala.

Pomisleke izrazil že prejšnji teden

Minister za finance Boštjančič je po pisanju časnika Večer, ki je prvi poročal o dopisu ministrov, pomisleke glede posega v dobičke koncesionarjev izražal že prejšnji teden za zaprtimi vrati koalicijskega vrha.

»Poziv ministrov razumemo, o različnih vidikih smo se poslanci koalicije tudi temeljito pogovorili, jih pretehtali in na koncu sprejeli odločitev, ki smo jo potrdili s pripravo in sprejetjem amandmaja na odboru. V poslanski skupini Svoboda svoje odločitve oziroma stališča ne nameravamo spreminjati,« je poudarila Kozlovičeva.

Prepričani so namreč, da lahko tako najbolj učinkovito uresničijo skupni cilj – zaščititi in okrepiti javno zdravstvo, ki v središče ne postavlja dobičkov posameznikov, temveč skrb za pacienta vse dni v letu, vsak dan v tednu in 24 ur na dan, ne glede na njegov socialni položaj. »Na to sta nenazadnje v svojih ločenih mnenjih v preteklosti opozorili tudi dve ustavni sodnici,« je še navedla Kozlovičeva.