Galerija
Minister zahteva izredni strokovni nadzor
Zdravniška zbornica je predlagala sistemski nadzor, minister za zdravje se je odločil za drugačno možnost.
Minister za zdravje Tomaž Gantar bi z izrednim strokovnim nadzorom ugotavljal, kaj je šlo med epidemijo narobe v DSO. FOTO: Leon Vidic/Delo
5. 6. 2020 | 13:17
5. 6. 2020 | 17:55
5:16
A+A-
Minister za zdravje Tomaž Gantar je od Zdravniške zbornice in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice - Zveze) zahteval izvedbo izrednega strokovnega nadzora nad 11 domovi.
Na vprašanje o tem, zakaj se je minister odločil za tovrstni nadzor, in ne sistemskega, ki ga je nad postopki odločanja v domovih starejših občanov (DSO) Zdravniška zbornica predlagala že 17. maja, so na ministrstvu dejali: »Menimo, da je strokovni nadzor smiseln, ker se očita nepravilnost ravnanja stroke.«
Kako bo izveden ta nadzor, še ni znano, saj ga Zdravniška zbornica lahko izvaja le nad izvajalci zdravstvene dejavnosti v domovih, ne pa nad domovi.
Ministrstvo je v dopisu zdravniški zbornici in Zbornici - Zvezi svetovalo, da se zaradi zmanjšanja administrativnih obremenitev izvajalcev in z namenom celovitosti pregleda nad zagotavljanjem zdravstvene oskrbe pri izvajalcu povežeta in strokovni nadzor s svetovanjem pri posameznem izvajalcu opravita sočasno.
Zdravniška zbornica je na ministrstvo že naslovila dopis, v katerem sprašuje za vsebinski razlog, da ni bil sprejet njihov predlog. »Kot izhaja iz namena navedenega nadzora, ki ga je opisalo ministrstvo v svojem dopisu, ter iz načina izvedbe nadzora
(povezava strokovnih nadzorov s strani pristojnih zbornic ter njihova sočasna izvedba) bi bil sistemski nadzor bolj primeren način pristopa k obravnavani zadevi,« je zapisala Zdenka Čebašek-Travnik, predsednica Zdravniške zbornice.
Čebašek-Travnikova je v sredo dejala, da bi moral sistemski nadzor pokazati, ali so bile prisotne anomalije, in preprečiti, da bi se ponovile. Po njenem vsi obrazci, ki so jih izpolnjevali v DSO, očitno niso nastali na ministrstvu za zdravje. Če so jih zdravniki izpolnjevali »na zalogo – ti ja, ti ne (za sprejem v bolnišnico op. a.)«, je to za Čebaškovo »etično zelo sporno«, ne pa tudi v primeru, ko so obrazec izpolnili neposredno ob bolniku in seznanili bližnje. A obrazci, ki jih je pridobila, ne vključujejo izražene volje ne pacienta ne svojcev.
Medtem ko je ministrstvo izdalo enotno navodilo za ravnanje v domovih, pa se ni odločilo za enotni obrazec. Če bi navodilo pravi čas v vednost dobila tudi zbornica – pa ga ni –, bi brez dvoma zahtevala pravno-etično presojo.
Čebašek-Travnikova je še dejala, da se v primeru sistemskega nadzora pojavi tudi vprašanje, kdo bo nadzoroval ministrstvo: »Ravno v tem je bistvo nadzora, da je treba nadzorovati tudi ministrstvo, in potem bomo ugotovili, da ministrstva nihče ne nadzoruje.«
Na vprašanje o tem, zakaj se je minister odločil za tovrstni nadzor, in ne sistemskega, ki ga je nad postopki odločanja v domovih starejših občanov (DSO) Zdravniška zbornica predlagala že 17. maja, so na ministrstvu dejali: »Menimo, da je strokovni nadzor smiseln, ker se očita nepravilnost ravnanja stroke.«
Kako bo izveden ta nadzor, še ni znano, saj ga Zdravniška zbornica lahko izvaja le nad izvajalci zdravstvene dejavnosti v domovih, ne pa nad domovi.
Ministrstvo je v dopisu zdravniški zbornici in Zbornici - Zvezi svetovalo, da se zaradi zmanjšanja administrativnih obremenitev izvajalcev in z namenom celovitosti pregleda nad zagotavljanjem zdravstvene oskrbe pri izvajalcu povežeta in strokovni nadzor s svetovanjem pri posameznem izvajalcu opravita sočasno.
Zdravniška zbornica je na ministrstvo že naslovila dopis, v katerem sprašuje za vsebinski razlog, da ni bil sprejet njihov predlog. »Kot izhaja iz namena navedenega nadzora, ki ga je opisalo ministrstvo v svojem dopisu, ter iz načina izvedbe nadzora
(povezava strokovnih nadzorov s strani pristojnih zbornic ter njihova sočasna izvedba) bi bil sistemski nadzor bolj primeren način pristopa k obravnavani zadevi,« je zapisala Zdenka Čebašek-Travnik, predsednica Zdravniške zbornice.
Strokovni nadzor s svetovanjem obsega nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo dela pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Izvede ga zbornica oziroma strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo, in sicer v sodelovanju s klinikami, kliničnimi inštituti ali kliničnimi oddelki. Nadzor se izvede tako pri javnih kot zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti.
Kadar za posamezno poklicno skupino zdravstvenih delavcev ni organizirana pristojna zbornica ali strokovno združenje z javnim pooblastilom, se strokovni nadzor s svetovanjem opravi na ministrstvu za zdravje.
Strokovni nadzor s svetovanjem se izvede kot redni ali izredni nadzor. Ob tem se redni nadzor izvede na podlagi letnega programa, ki ga sprejme zbornica oziroma strokovno združenje s soglasjem ministra za zdravje. Izredni strokovni nadzor pa uvede zbornica oziroma strokovno združenje samo na zahtevo ministrstva za zdravje ali na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pacienta ali njegovega ožjega družinskega člana, zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, pristojne zbornice ali strokovnega združenja, zastopnika pacientovih pravic ter drugih državnih organov (npr. varuha človekovih pravic, komisije za preprečevanje korupcije, informacijskega pooblaščenca).
Komisija za nadzor o ugotovitvah strokovnega nadzora s svetovanjem pripravi poročilo s predlogi ukrepov in ga preda predsedniku pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja. Kadar se predlagajo ukrepi za odpravo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, se strokovni nadzor zaključi z odreditvijo ukrepov predsednika pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja.
Kadar za posamezno poklicno skupino zdravstvenih delavcev ni organizirana pristojna zbornica ali strokovno združenje z javnim pooblastilom, se strokovni nadzor s svetovanjem opravi na ministrstvu za zdravje.
Strokovni nadzor s svetovanjem se izvede kot redni ali izredni nadzor. Ob tem se redni nadzor izvede na podlagi letnega programa, ki ga sprejme zbornica oziroma strokovno združenje s soglasjem ministra za zdravje. Izredni strokovni nadzor pa uvede zbornica oziroma strokovno združenje samo na zahtevo ministrstva za zdravje ali na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pacienta ali njegovega ožjega družinskega člana, zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, pristojne zbornice ali strokovnega združenja, zastopnika pacientovih pravic ter drugih državnih organov (npr. varuha človekovih pravic, komisije za preprečevanje korupcije, informacijskega pooblaščenca).
Komisija za nadzor o ugotovitvah strokovnega nadzora s svetovanjem pripravi poročilo s predlogi ukrepov in ga preda predsedniku pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja. Kadar se predlagajo ukrepi za odpravo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, se strokovni nadzor zaključi z odreditvijo ukrepov predsednika pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja.
Čebašek-Travnikova je v sredo dejala, da bi moral sistemski nadzor pokazati, ali so bile prisotne anomalije, in preprečiti, da bi se ponovile. Po njenem vsi obrazci, ki so jih izpolnjevali v DSO, očitno niso nastali na ministrstvu za zdravje. Če so jih zdravniki izpolnjevali »na zalogo – ti ja, ti ne (za sprejem v bolnišnico op. a.)«, je to za Čebaškovo »etično zelo sporno«, ne pa tudi v primeru, ko so obrazec izpolnili neposredno ob bolniku in seznanili bližnje. A obrazci, ki jih je pridobila, ne vključujejo izražene volje ne pacienta ne svojcev.
Medtem ko je ministrstvo izdalo enotno navodilo za ravnanje v domovih, pa se ni odločilo za enotni obrazec. Če bi navodilo pravi čas v vednost dobila tudi zbornica – pa ga ni –, bi brez dvoma zahtevala pravno-etično presojo.
Gre ze nadzor, ki združuje postopek upravnega in strokovnega nadzora s svetovanjem, z njim pa se preverja predvsem organizacija ali strokovnost delovnega procesa oziroma pravilnost v zvezi s kakovostjo in varnostjo dela zdravstvenih (so)delavcev ali zdravstvenih storitev pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
Prvi sistemski nadzor v zdravstvu je bil napovedan nad Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB), a je bil preklican.
Prvi sistemski nadzor v zdravstvu je bil napovedan nad Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB), a je bil preklican.
Čebašek-Travnikova je še dejala, da se v primeru sistemskega nadzora pojavi tudi vprašanje, kdo bo nadzoroval ministrstvo: »Ravno v tem je bistvo nadzora, da je treba nadzorovati tudi ministrstvo, in potem bomo ugotovili, da ministrstva nihče ne nadzoruje.«
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji