Trdijo, da seznamov, kdo bo živel in kdo ne, ni bilo

Ljubljana – Domovi za starejše, ki so veljali za najhujša žarišča okužb s koronavirusom, so že aprila prejeli navodila, kako ravnati s starostniki v primeru izbruha covida-19. Enoten list paliativne oskrbe naj bi za vse oskrbovance izpolnila komisija, sestavljena iz kar največ zdravnikov iz domovom najbližjih zdravstvenih domov in regijskih bolnišnic. Toda ugibanjem, da naj bi ti obrazci v resnici odločali med življenjem in smrtjo oskrbovancev, ni konca.



Po naših informacijah so komisije, ki so se na obrazcih strokovno opredeljevale do vprašanja, kdo med oskrbovanci je primeren za domsko in kdo za bolnišnično zdravljenje, sestavljali internisti, intenzivisti, infektologi, zdravniki družinske medicine in glavne sestre ter zdravniki iz domov. Osnova za razvrščanje so bile pridružene bolezni oskrbovanca, cilj pa, da bi bili tisti v paliativni oskrbi deležni enakega zdravljenja kot v bolnišnici. Za zdravljenje covida-19 namreč ni bilo predpisane posebne terapije, zgolj podporno zdravljenje.

»Za stanovalce smo naredili vse.«

»Obrazca absolutno nisem razumela kot odločitev, koga zdraviti in koga ne; 25 oseb je bilo sprejetih v bolnišnico, drugi so v skladu z odločitvijo zdravnikov prejemali predpisano terapijo in zdravstveno nego v domu. Zdravniki so bili prisotni v domu vsak dan več ur, dosegljivi tudi zunaj tega časa. Več vizit so opravili tudi specialisti Splošne bolnišnice Celje med njimi so potekale redne konzultacije,« je za Delo izjavila Gordana Drimel, direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, kjer so našteli največ okuženih in največ smrti starostnikov. Potrdila je, da je bil pri pregledu stanja vključen tudi tim zdravstvene nege in da se je v načrtovanje oskrbe vključila koordinacijska skupina Ministrstva za zdravje (MZ) in področna epidemiologinja: »Za stanovalce smo naredili maksimalno vse, kar je bilo mogoče v dani situaciji. Predvidevam pa, da so za zdravnike zelo težke odločitve, koga poslati v bolnišnico, posebej pri bolnikih, ki so zaradi pridruženih obolenj v domovih pogosto že v paliativni negi. Vsakdo, ne glede na leta, pa ima pravico do dostojne smrti.«



Minister za zdravje Tomaž Gantar je danes zanikal obstoj seznamov, ki bi odločali med življenjem in smrtjo starostnikov v domovih. Navodila, ki jih je pripravilo MZ, so bila enotna in so vsebovala tudi obvezno seznanitev svojcev z oceno zdravstvenega stanja starostnika v domu, obrazci pa javni. Paliativa pomeni tudi dostojno poslavljanje od življenja, je dejal in povedal, da ima občutek, da »prav paliativno medicino nekdo izrablja v politične namene«. Pod obrazec, ki se je pojavil na TV Slovenija, bi se tudi sam podpisal. Ponovil je, da je šlo v primeru navodil domovom za starejše za presojo, kdo potrebuje bolnišnico in kdo ne, odločevalec pa je bil – zdravnik. Minister je sicer videl tudi »nekorekten« obrazec, ki pa ga po njegovih trditvah ni pripravilo MZ in naslednji korak bo »ocena, kdo in zakaj ga je pripravil«. Zdravniško zbornico je pozval, da opravi nadzor, »če meni, da je bilo kar koli narobe«.

Domnevno sporni obrazci kar dežujejo

Predsednica Zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik je že 17. maja predlagala sistemski nadzor nad postopkom odločanja, ki naj razkrije morebitne anomalije in prepreči, da bi se ponovile. Po njenem vsi obrazci očitno niso nastali na MZ. Če so jih zdravniki izpolnjevali »na zalogo – ti ja, ti ne«, je to za Čebaškovo »etično zelo sporno«, ne pa tudi v primeru, ko so obrazec izpolnili neposredno ob bolniku in seznanili bližnje. A obrazci, ki jih je pridobila, ne vključujejo izražene volje ne pacienta ne svojcev. Medtem ko je MZ izdalo enotno navodilo za ravnanje v domovih, pa se ni odločilo za enotni obrazec. Če bi navodilo MZ pravi čas v vednost dobila tudi Zbornica – pa ga ni -, bi brez dvoma zahtevala pravno-etično presojo.