Neomejen dostop | že od 9,99€
Pred srečanjem z ukrajinskim ministrom za obrambo Oleksijem Reznikovom je slovenski obrambni minister Marjan Šarec z delegacijo obiskal mesto Irpin in se sestal s tamkajšnjim županom Oleksandrom Markušinom, so poročali na spletnem portalu 24ur.
Predstavniki slovenskih obrambnih sil se bodo z ukrajinskimi kolegi pogovarjali o tem, kako lahko Slovenija še pomaga Ukrajini v obrambi pred rusko invazijo in o projektu urjenja ukrajinskih vojakov, v katerega je poleg drugih držav Zahoda vključena tudi Slovenija.
Kot je v nedavni izjavi za novinarje po zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju povedal državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec, bo Slovenija v projektu Evropske unije sodelovala z nekaj deset inštruktorji, ki bodo predvidoma delovali v Nemčiji in ukrajinskim vojakom nudili predvsem specialistično urjenje.
Kot smo že poročali, nameravajo članice EU v okviru dvoletne misije izuriti do 15.000 ukrajinskih vojakov. Na obrambnem ministrstvu zagotavljajo, da za zdaj ne načrtujejo urjenja Ukrajincev v Sloveniji.
Zelenski posvaril pred novimi ruskimi napadi
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo zvečer opozoril, da Rusija načrtuje nove napade na Ukrajino in hkrati obrambne sile in državljane pozval, naj se pripravijo na nov teden obremenitev električnega omrežja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
»Razumemo, da teroristi načrtujejo nove napade. To vemo z gotovostjo. Dokler bodo imeli rakete, se žal ne bodo umirili,« je uvodoma dejal Zelenski in ponovil, da je cilj nedavnih ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, da Ukrajina to zimo preživi v temi in mrazu. V luči tega je prebivalce pozval, naj bodo v prihodnjih mesecih pripravljeni pomagati ljudem, ki potrebujejo pomoč. »Skupaj bomo lahko preživeli vse,« je nadaljeval.
Ruske sile so v zadnjih tednih izvedle več napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo, zaradi česar so številna gospodinjstva v državi sedaj brez ogrevanja, elektrike in vode. STA
Dokončno odločitev o sodelovanju v misiji bo po obravnavi predloga na parlamentarnem odboru za obrambo sprejela vlada. Črnčec računa, da bo procedura na vladi zaključena v nekaj tednih oziroma mesecih.
Misija, ki bo države članice EU stala okoli 107 milijonov evrov in dodatnih 16 milijonov za opremo in strelivo, bo imela operativni sedež v Bruslju.
Slovenija je Ukrajini doslej poleg denarne in humanitarne pomoči poslala tudi avtomatske puške, strelivo, zaščitno opremo, 35 oklepnih pehotnih vozil BVP M80A in 28 tankov M-55S. V zameno za donacijo oklepnikov in tankov pa si je Slovenija od Nemčije in Združenih držav Amerike zagotovila nova transportna vozila oziroma dobropis pri nabavi nove opreme.
Danes so z ministrstva za zunanje zadeve sicer sporočili, da bodo na zaprosilo ukrajinske strani tokrat namenili 370.000 evrov humanitarne pomoči za nakup reševalnega vozila, ki bo namenjeno prevozu prezgodaj rojenih otrok in mater. Kot so zapisali, se od začetka vojne v Ukrajini humanitarne razmere čedalje bolj poslabšujejo. Domove je bilo prisiljeno zapustiti več kot 13 milijonov ljudi, begunci in notranje razseljeni prebivalci se soočajo z izjemnimi humanitarnimi potrebami, vključno s pomanjkanjem hrane, vode ter medicinskih in drugih sanitetnih pripomočkov. Potrebe se pred zimo še povečujejo, med najbolj ranljivimi pa so otroci in njihove matere.
Doslej je ministrstvo za zunanje zadeve na zaprosilo ukrajinske strani namenilo že 580.000 evrov za nakup reševalnih vozil. Dve vozili za prevoz ranjenega prebivalstva bosta dobavljeni do konca leta 2022.
Slovenija bo Ukrajini namenila 370.000 evrov za nakup reševalnega vozila
Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) bo na prošnjo ukrajinske strani Ukrajini namenilo 370.000 evrov humanitarne pomoči za nakup reševalnega vozila za prevoz prezgodaj rojenih otrok in njihovih mater, so danes sporočili z ministrstva. Dodali so, da bo vozilo v celoti opremljeno v skladu z mednarodnimi standardi. Pogodbo o donaciji sta danes podpisala v. d. generalne sekretarke na MZZ, veleposlanica Renata Cvelbar Bek in ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran.
Ob tem so na MZZ opozorili, da se od začetka vojne v Ukrajini humanitarne razmere v tej državi poslabšujejo. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo od začetka vojne več kot 13 milijonov ljudi prisiljenih zapustiti svoje domove, da bi si rešili življenje. STA
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji