Minister ponovil, da stanovalci ne bodo šli nikamor

»Konvencija o pravicah invalidov zelo jasno pove, da ima vsak od nas pravico, da odloča, kje in s kom bo živel, država pa je tista, ki mu mora zagotoviti ustrezno oskrbo,« je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac dejal po srečanju s predstavniki civilne iniciative občanov iz Renč in Solkana o stanovanjskih enotah Doma na Krasu, kjer živijo odrasli s posebnimi potrebami. Napoveduje nadaljnji dialog ob zagotovilih, da se stanovalcem kljub dvema inšpekcijskima odločbama ne bo treba seliti.

»Civilna iniciativa ima določene strahove, jaz mislim, da je dialog nujen, predvsem zato, da zrušimo tabuje, dobro umestimo projekte v lokalno okolje in omogočimo podporo vsem. Strategija pa je jasna,« je poudaril Maljevac in dodal, da je v državi, po podatkih iz leta 2020, v 64 občinah približno 170 stanovanjskih skupin, v katerih živi več kot 1500 ljudi.

»Naš cilj je, da v prihodnjih desetih letih razselimo in tako omogočimo precej boljše življenje še najmanj 3000 osebam iz posebnih socialnovarstvenih zavodov, varstveno-delovnih centrov in nekaterih drugih institucij. Za ta namen smo ustanovili posebno strokovno skupino, ki bo pregledala zakonodajo in pripravila rešitve, ne samo za akutne primere, če se bo izkazalo, da so spremembe nujne, ampak širše, da preverijo, katere so tiste točke in teme, ki jih je treba urediti na področju deinstitucionalizacije,« je opisal Maljevac.

Po besedah Gorana Blaška, direktorja Doma na Krasu, je v inšpekcijskem postopku vseh sedem hiš na Goriškem, kjer so ali še urejajo stanovanjske skupnosti. Poleg dveh tako lahko pričakujejo še pet odločb. V sedanjih dveh je, poenostavljeno povedano, inšpektor kot napačno ocenil opredelitev, da gre za enostanovanjske stavbe, a meni, da bi morale biti opredeljene kot institucionalno varstvo oziroma stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine.

»Problem je dejansko tam, kjer še nismo. Na lokaciji, kamor bomo letos preselili še zadnje stanovalce v projektu deinstitucionalizacije, se postavlja največ vprašanj in strahov. Verjamem, da se bodo zadeve po preselitvi spremenile,« je dejal Blaško, ki pričakuje, da bodo ljudje ugotovili, da so zgolj sosedje, ki so taki, kakršni so, in da so dobri sosedje.

Odločba kaže na diskriminacijo

»Ta inšpekcijska odločba, ki govori o tem, da bi se ljudje morali preseliti iz teh stanovanjskih skupin, kaže na diskriminacijo. Če bi se karkoli v zvezi z njo uresničilo, bi se Slovenija vrnila ne le 20, ampak 50 let v preteklost. Strašne stiske povzroča v življenju ljudi, ki se sprašujejo, ali bodo jutri imeli kje spati,« je opozorila Andreja Rafaelič, ki na inštitutu za socialno varstvo vodi projekt deinstitucionalizacije. Čudi se, da je za dom, v katerem ljudje bivajo, leta 2024 mogoče izdati tako odločbo, glede na to, da se je ureditev stanovanjskih skupin začela razvijati leta 1991.

»Želimo, da se uredi prosto in dostojno bivanje ne samo za ljudi z oviranostjo, ampak za slehernega državljana v Sloveniji, ter da prenehamo uporabljati izraze, koga vse ne bi imel rad za soseda,« je bil konkreten Emir Okanović, predsednik Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije – Sonček, ki predvideva, da je to, kar je slišal na sestanku s civilno iniciativo, večinoma tudi posledica dolge tradicije institucionalizacije pri nas.

»Slovenija je verjetno najbolj institucionalizirana država v Evropi, naši sosedje Italijani, Avstrijci in Madžari to delajo zelo drugače in sistemsko,« je kritičen Okanović, ki meni, da smo številnim generacijam povzročili veliko krivic in jih prikrajšali za zelo veliko izkušenj. Številne pripombe, po njegovem videnju, izhajajo iz nepoučenosti. »Bojmo se trenutka, ko bo majhna iniciativa oziroma kdorkoli začel odločati, kje naj živi nekdo, ki je nekoliko drugačen. Veste, potem se vrnemo v neke druge čase, 80 let v preteklost, in tega ne smemo dopustiti. Danes smo mi invalidi, jutri bodo druge družbene skupine,« je posvaril predsednik zveze Sonček.