Ne le med socialnimi partnerji, tudi znotraj vlade so različni pogledi na to, za koliko naj se letos zviša minimalna plača. Minister za delo Luka Mesec je v ekonomsko-socialnem svetu prisluhnil sindikatom, ki se zavzemajo za 3,5-odstoten dvig, in delodajalcem, ki zagovarjajo 1,9-odstotnega, najnižjega zakonsko mogočega, po še enem krogu pogovorov s koalicijo pa se bo odločil za nov znesek.

Socialni partnerji pa govorijo isti jezik, ko beseda nanese na predlog nepremičninskega davka, ki se jim zdi v sedanjih okvirih povsem nesprejemljiv.

Mesec naj bi danes sporočil, kolikšen bo znesek letošnje minimalne plače

Obe strani prepričani v svoje argumente

»Sindikati enotno že od jesenskih mesecev predlagamo dvig 3,5 odstotka. Menimo, da bi bilo nedopustno, da se minimalne plače zvišajo zgolj za toliko, kolikor se morajo, torej za 1,9 odstotka,« je povzela Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Spomnila je, da se je že lani najnižja vrednost dela za polni delovni čas (1253,9 evra bruto) uskladila le v okviru zakonskega minimuma.

»Vsi razlogi so na strani našega predloga. Makroekonomski kazalniki to omogočajo, imamo rekordno malo brezposelnih, zelo visoko stopnjo zaposlenosti, rastočo neto dodano vrednost, relativno nizko inflacijo, kar pomeni, da se pogovarjamo o nizkih zneskih. Ob razmeroma visoki rasti povprečne plače bi Slovenija lahko padla pod prag, ki ga določa direktiva EU, da je razmerje med minimalno in povprečno plačo manj od 50 odstotkov. To se ne bi smelo zgoditi,« je dodal Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam.

Delodajalska stran po drugi strani izpostavlja, da uskladitev, ki bi bila večja od medletne decembrske inflacije, nima ustrezne podlage v povečanju dodane vrednosti, saj gospodarske razmere podjetjem znižujejo manevrski prostor za dvig plač.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Minimalna plača se je v zadnjih petih letih zvišala za več kot 40 odstotkov, kar nas je katapultiralo v sam vrh v EU po tem parametru,« je Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije utemeljil njihovo stališče, ki naj bi upravičevalo tudi gospodarske okoliščine, ki nas čakajo.

»Tu naj ne prevlada mnenje, da se gospodarstvo bojuje za minimalno plačo. V gospodarstvu, še posebno pa v obrtno-podjetniški zbornici (OZS), že dolgo vemo, da dobrega tesarja, mizarja, polagalca ploščic že zdavnaj ne moreš dobiti več za minimalno plačo. Minimalna plača je institut, kot že ime pove, da ima podjetje na voljo izhod v sili, kadar mu ne gre dobro,« je ponazoril Blaž Cvar, predsednik OZS.

Minister za delo je sprejel pobudo sindikatov, da se letos pripravi nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, saj je zadnji iz leta 2022. »Vmes se je zgodila visoka inflacija, zato je nujno, da ugotovimo, ali je minimalna plača še ustrezna. Njen namen namreč ni, da zagotavlja goli minimum, temveč vsem, ki delajo, dostojno življenje,« je poudaril Luka Mesec, ki naj bi se o deležu valorizacije odločil po ponovnem pogovoru znotraj koalicije prihodnji teden.

Neprimeren in nesprejemljiv

Nobenih razhajanj pa ni med sindikati in delodajalci, ko pride do kritik na račun osnutka nepremičninskega davka, o katerem so prepričani, da ne bi prinesel 600 milijonov evrov dodatnih virov, kot načrtujejo snovalci, in s tem tudi manjšo razbremenitev dela.

»Izhodišča predloga so pomanjkljiva, ni niti osnovne definicije, kaj premoženje, ki ga vrednotimo, sploh je. Opozorili smo na lepe slovenske navade, da optimiziramo določbe na način, da se veljavni zakonodaji izogibamo, zato izkupiček ne bo tak, kot finančno ministrstvo pričakuje,« je strnila Lidija Jerkič.

»Izhodišča bi bilo nujno treba dopolniti z različnimi podatki in tudi kakšno mednarodno primerjavo, kako so tovrstno obdavčitev izvedli drugod, predvsem pa s kakšno analizo o nepremičninah, tudi kako so geografsko razporejene, da bi natančno vedeli, o čem se pogovarjamo,« je komentiral Počivavšek.

»Predlog, ki nam ga je predstavilo ministrstvo za finance, se nam ne zdi resen in na njem ni smiselno graditi. Gre za diskriminatorno obravnavo različnih vrst premoženja. Prav tako ne bi prinesel odprave nepoštenega in zastarelega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,« je dodal Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.