ESS potrdil krizno shemo skrajšanega delovnika, dvig minimalne plače ni določen

Socialni partnerji so na današnji seji ESS uspeli potrditi predlog zakona o vzpostavitvi krizne sheme skrajšanega delovnega časa, ki gre sedaj v javno razpravo. Strinjali so se tudi, da izhodišča za pripravo nepremičninskega davka še niso zrela za nadaljnjo obravnavo. Največ razhajanj je bilo glede uskladitve minimalne plače.

Kot je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, so socialni partnerji danes soglasno sprejeli predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas.

Mesec naj bi danes sporočil, kolikšen bo znesek letošnje minimalne plače

Potrditev stalne krizne sheme je razveselila predvsem delodajalsko stran

O njegovi vsebini bodo v prihodnjih dveh tednih opravili javno razpravo in medresorsko obravnavo, vlada pa ga bo nato obravnavala v prvem tednu februarja in ga poslala v zakonodajni postopek po skrajšanem postopku, da bo lahko začel veljati v najkrajšem času, je napovedal.

S predlogom zakona želijo po ministrovih besedah zaščititi delovna mesta in pomagati podjetjem, da bodo lažje prebrodila krizo, ki se v nekaterih industrijskih panogah napoveduje za letos. V skladu z zakonom bo lahko vlada v primeru, da se take napovedi v gospodarstvu uresničijo, aktivirala shemo, po kateri bodo lahko podjetja, ki zaposlenim ne bodo mogla zagotavljati dela, upravičena do delnega povračila nadomestila plače delavcev za skrajšani delovni čas.

Potrditev stalne krizne sheme na ESS je razveselila predvsem delodajalsko stran. Kot je dejal Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je bila to zanje danes glavna tema. »To je zakon, ki smo si ga želeli že od leta 2020 in ga predlagali tudi preteklim vladam po vzoru drugih nam konkurenčnih držav, kot so Avstrija, Nemčija in Francija,« je poudaril.

S predlogom zakona želijo po besedah Luke Mesca zaščititi delovna mesta in pomagati podjetjem, da bodo lažje prebrodila krizo, ki se v nekaterih industrijskih panogah napoveduje za letos. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Pri minimalni plači povsem na nasprotnih bregovih

Socialni partnerji so danes opravili tudi dolgo razpravo o izhodiščih za uvedbo nepremičninskega davka, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Kot so razložili po koncu seje, sta tako delodajalska kot sindikalna stran zavzeli stališče, da ta vsebujejo »več vprašanj kot odgovorov« in da so med drugim preveč splošna oz. pomanjkljiva.

»Opozorili smo na to, da se lahko zgodi, da bodo ta davek plačevali tisti, ki pravzaprav niso špekulanti z nepremičninami, ki stanovanjskega premoženja ne posedujejo kot naložbe oziroma jim je to všeč in stanovanj ne puščajo praznih. Tudi če gre za premoženjski davek, v tem zakonu že v osnovi manjka definicija, kaj premoženje je in kako ga vrednotimo. Samo prvo ali drugo stanovanje to zagotovo ni,« je poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

Povsem na nasprotnih bregovih pa sta bili sindikalna in delodajalska stran v razpravi o letošnjem dvigu minimalne plače. Medtem ko so prvi predlagali, da bi morala letošnja uskladitev minimalne plače glede na realne razmere v gospodarstvu znašati 3,5 odstotka, so se na drugi strani delodajalci zavzeli za dvig zgolj v višini inflacije.

Osnutek zakona o visokem šolstvu po obravnavi na ESS znova delovni skupini

ESS je danes obravnaval tudi osnutek zakona o visokem šolstvu, ki med drugim spreminja financiranje visokega šolstva. Gre za nov zakon, ki je izjemno pomemben, ocenjujejo sindikati. Opozarjajo, da besedilo ni usklajeno, zato bodo zakon vrnili delovni skupini, ki bo preučila njihove pripombe, nato bo spet na mizi ESS.

Predsednik Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je po seji na novinarski konferenci povedal, da je nov zakon o visokem šolstvu izjemno pomemben, »saj so univerze institucije novega znanja in predpogoj tako za gospodarsko rast kot refleksijo družbe«. Zakon, ki je nastajal v okviru delovne skupine pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, v kateri so sodelovali vsi pristojni deležniki, po Štrukljevih besedah prinaša pozitivne spremembe.

V konfederaciji podpirajo nov način financiranja univerz, kjer je določeno, da se na letni ravni visokemu šolstvu namenja 1,5 odstotka BDP oziroma en odstotek BDP za študijsko dejavnost, kar omogoča stabilnost delovanja univerz v prihodnje.

Ob tem je poudaril, da bi moral novi zakon predvideti možnost sprememb večletnih pogodb o financiranju, ki jih sklepajo univerze z državo. Glede na zadnji dvig plač v javnem sektorju bi morala po njegovem prepričanju obstajati zakonska možnost oz. varovalka, da se poseže v že sklenjene pogodbe. Tako bi korekcija pogodb zaradi velike spremembe pri dvigu plač po njegovem mnenju upoštevala in zagotovila dodatna sredstva za univerze.

Ker je po Štrukljevih besedah še nekaj stvari, ki niso bile usklajene v delovni skupini in je besedilo zakona doživelo nekaj sprememb v zadnjem času, je izrazil zadovoljstvo, da je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič pristal na to, da se zakon vrne v delovno skupino, ki bo pripombe ponovno pretresla, nato se bo zakon vrnil na mizo ESS.