Miklavž prihaja iz ilegale

»Po kar dolgi ilegali bo Miklavž pri nas dokončno rehabilitiran«, je pisalo v Delu na začetku decembra 1990. Tako je bil napovedan živahen prihod dobrega decembrskega moža v Ljubljano. V galeriji Slovenijalesa so odprli pravi Miklavžev sejem, ki je poudaril dediščino miklavževanja pri nas tudi z izborom neizumetničenih daril. Predpraznični decembrski čas v Ljubljani je spremljala bogata bera prireditev, od božičnih koncertov do drobnih večernih dogodkov in utrinkov po ulicah Stare Ljubljane. Za vsem je stalo društvo ljubljanskih zanesenjakov. Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra.

Ne moremo ravno reči, da priljubljenega svetnika Miklavža, ki obdaruje otroke na začetku decembra, desetletja po vojni ni bilo nikjer, ker je bil po dekretu režima na pohodu dedek Mraz. V številne domove je v noči na 6. december po stari tradiciji kljub vsemu nosil sladkarije, krhlje, nogavice in pižame, marsikatera vaška skupnost in manjši kraji pa so pripravili tudi sprevod – posebej s strašljivimi parklji.

Prvo miklavževanje na Slovenskem je bilo že leta 1839, v Ljubljani je Miklavž še pred prvo svetovno vojno zahajal s svojim spremstvom v trgovine in obdaroval otroke. Med vojnama so mu otroci pisali pisma in jih postavljali na okno, po drugi svetovni vojni ga je torej izpodrinil dedek Mraz, a ne povsem. Šestega decembra 1988 je v poznih popoldanskih urah ljubljanske otroke prvič obiskal Miklavž z dolgo belo brado, zlato škofovsko kapo, ogrnjen v duhovniški plašč, pričakal jih je pred Florijansko cerkvijo.

Novinar Dela je njegovo pot med nepretrgano množico ljudi popisal tako: »Za vse darilc ni moglo biti dovolj, saj ga je že na Gornjem trgu pričakala množica ljudi brez konca in kraja, tako da sta sprevodu le težko utirala pot parklja, ki sta neutrudno rožljala z verigami in strašila poredneže. Potlej so zavili po Starem trgu in od tam čez Šuštarski most na Mestni trg, pa k Rotovžu, kjer se je Miklavž od otrok poslovil.« Kot rečeno, so njegovi botri s Primožem Lorenzem na čelu ustanovili društvo, ki je začelo oživljati Staro Ljubljano in jo tudi oživilo.

So se pa prav leta 1990 nekateri ustrašili, da je po novem ukinjen dedek Mraz, in potolažiti so jih morali kar mestni svetniki, ki so zaskrbljenim meščanom sporočili, da je ukinjen le njegov sprevod, ker da je bil dolga leta kritiziran kot siromašen, umazan in grd.« In tako se je prvič pojavila tudi dilema, kdo bo obdaroval koga. Miklavž, Božiček, dedek Mraz? Mestni svetniki so odgovorili tudi na to vprašanje: »Odločitev je popolnoma svobodna, otroke obdarujejo vsi trije ali pa nobeden. Tudi organizatorji obdarovanja v vrtcih in osnovnih šolah se lahko popolnoma samostojno in svobodno odločijo, kdo bo prinesel darila.«