Ljubljana – Prioriteta vlade
Marjana Šarca po poletnih počitnicah je potrditev proračunov za leti 2020 in 2021, ki ga mora zbor ministrov v državni zbor poslati do konca septembra, pri čemer bi se lahko še zapletlo. Peterici, ki ima skupaj 43 poslanskih glasov, bi pri sprejemanju v državnem zboru prišli prav dodatni glasovi vsaj še ene poslanske skupine.
Zunanja partnerica Levica, ki naj bi na podlagi pogodbe o sodelovanju koaliciji pomagala, svoje glasove vse bolj odločno pogojuje s podporo svojim projektom.
Na semaforju, s katerim nadzorujejo sprejemanje ukrepov, namreč gori le ena zelena luč – omejitev višine nepremičninskega posredovanja –, ki pa bi jo ustavno sodišče še lahko ugasnilo. Nezadovoljni koordinator
Luka Mesec je postavil ultimat.
»V slovenski politiki imamo močne skupine solistov, in to ni nič novega,« pravi Marjan Šarec.
»Nesprejemljivo je, da se naših predlogov do zdaj ni jemalo resno,« pravi in vztraja, da bodo pri zanje ključnem projektu – ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – vezali svojo podporo pri sprejemanju proračunov za prihodnji dve leti. Ali je sodelovanje s koalicijo sploh še mogoče, bo odločal svet stranke. Sporazum o njihovem sodelovanju sicer velja le do konca leta. Če se bo vez obdržala do takrat, jih prav gotovo čakajo ponovna dolgotrajna pogajanja.
Fronte so ves čas, le da malo mirujejo, pravi predsednik vlade Marjan Šarec o grožnjah pogodbene partnerice Levice s prekinitvijo sodelovanja. Dopušča njihov odhod, a jim žuga, da ne smejo biti užaljeni, če jih bo nadomestil s katero drugo stranko. FOTO:
Šabeder: Predlog le všečen
Predlog Levice je minister za zdravje
Aleš Šabeder, ki mu predsednik vlade po lastnih besedah zaupa bolj kot Levici, ocenil za všečnega, a bi še bolj obremenil aktivne skupine prebivalstva in povečal stroške dela. »Narediti je treba tudi simulacije, kaj njihov predlog pomeni, saj govorimo o relativno velikem obsegu sredstev, govorimo o več kot 500 milijonih evrov, ki so zelo pomembni za zdravstveni sistem,« je pojasnil in napovedal, da bodo na ministrstvu pripravili lastni predlog, vendar bo ta skladen s časovnico prioritet na mizi junija leta 2020.
»Če se bo Levica odločila, da prekine sodelovanje, potem ne more biti užaljena ... Kot sem že rekel, ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo,« je Šarec odgovoril Levici. V zvezi z vprašanjem o morebitnem sodelovanju z NSi, glede katerega pravijo, da so s koalicijo pripravljeni sodelovati v posameznih projektih, ne pa tudi podpisati sporazuma o sodelovanju, je dejal, da je vse odvisno od poteka dogodkov.
Čeprav so tudi drugi koalicijski partnerji drug za drugim izjavljali, da se ne bodo pustili izsiljevati Levici, ko gre za ukinjanje omenjenega zavarovanja, pa so žogico umirjali v SD. »Verjamem, da se bo Levica znala usesti z nami,« je dejal vodja poslanske skupine
Matjaž Han, ki je del repenčenja pripisal koncu poletja, »ko vsi potrebujemo kamere.« Šef stranke
Dejan Židan si je ob reviziji prvega leta od podpisa koalicijske pogodbe zaželel, da bi v takšni sestavi nadaljevali delo. V tem času bi morali narediti vse, da bo država zvišala svojo odpornost in da se pripravimo tudi na krizo, ki bo nekoč prišla. »Menjati političnega sopotnika zdaj v času dela bi bilo neodgovorno,« je bil odločen Židan.
Matjaž Han pravi, da je za njimi zahtevno leto mandata. FOTO: Arhiv Dela
Matjaž Han,
vodja poslanske skupine SD:
Ta vlada, ta koalicija petih strank, plus Levica nima privilegija, kot so ga imele nekatere vlade prej, ki so v državnem zboru vladale z udobno večino. Kljub vsemu denarju, ki ga je zaradi gospodarske rasti več, verjemite, da je delo v državnem zboru zelo zahtevno in od vseh strank zahteva veliko usklajevanj, pogovorov in izkušenj. Ljudje se ne zavedajo, da če koalicijske stranke ne bi dobro sodelovale med seboj in tudi z Levico, ne bi mogli sprejeti niti enega samcatega zakona.
Roko ponujajo na desni
Če bo Levica res odtegnila svoje glasove pri sprejemanju proračunskih dokumentov, ki so poleg spremembe davčne zakonodaje za Marjana Šarca ključna prioriteta jeseni, bi premier na izid glasovanja lahko vezal tudi zaupnico, o čemer resno razmišlja.
»Odločil se bom, ko bo čas. Odvisno je tudi od proračunskih sej na vladi in potem postopka v državnem zboru,« je včeraj poudaril Šarec. Njegove skrbi bi sicer lahko pomiril tudi prvak SNS
Zmago Jelinčič, ki je glasove koaliciji, da ne bo talka, že ponudil ob marčnem potrjevanju rebalansa, ko je Levica svoje glasove pogojevala s podpisom sporazuma o sodelovanju. Jih bo tudi tokrat? »Še je čas,« odgovarja prvak SNS. Da je še prezgodaj, so do zdaj poudarjali tudi v NSi.
V SD si želi še naprej sodelovati z Levico, a če bodo prekinili sodelovanje, premier izpostavlja, da bo najverjetneje na njihovo mesto stopil kdo drug. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ko bosta proračuna na tak ali drugačen način pod streho, se koalicija namerava lotiti še prvih večji sprememb. Spremembe davčne zakonodaje bo pred potrjevanjem na vladi septembra pretresal še ekonomsko-socialni svet, spremembe na področju pokojninske zakonodaje pa so do prihodnjega tedna še v javni razpravi, nato jih bo ministrstvo za delo že prihodnji teden dodatno usklajevalo s socialnimi partnerji.
Ostro, predvsem ideološko razpravo, pa je spet mogoče pričakovati tudi na področju financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljaven program. »Za jesen načrtujemo še en premislek, kot smo obljubili pred poletjem, to zgodbo bomo nadaljevali,« je napovedal minister
Jernej Pikalo, ki se ne obremenjuje pretirano z možnostjo interpelacije, o kateri sta že premišljevali SDS in NSi.
Širok družbeni konsenz je nujen
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja, h kateremu se je zavezala koalicija in v obliki zakona že predlagala Levica, v delu javnosti sproža pomisleke. Maja Krumberger, direktorica zavarovalnega združenja, je za Delo komentirala, da je zavarovanje treba preoblikovati tako, da bi zmanjšali finančna tveganja zavarovancev in sistema: »Potrebujemo reformo, ki pa je tako pomembna, da ne sme biti projekt le ene stranke ali ministrstva«. Za gospodarsko zbornico in delodajalce je predlog Levice nevaren, sindikati njene argumente podpirajo, a pravijo, da ne sme poslabšati zdravstvenih storitev.
Komentarji