Ljubljana – V Levici so dopoldne predstavili zakonski predlog, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tovrstno zavarovanje po besedah njenega koordinatorja
Luke Mesca zaostruje neenakosti v družbi, posebej pa prizadene najranljivejše v njej: kmete, upokojence, samozaposlene, delavce z minimalno plačo in prekarce.
Ker se je Šarčeva vlada dvakrat zavezala k njegovi ukinitvi – prvič v koalicijski pogodbi, drugič v sporazumu o sodelovanju z zunajkoalicijsko partnerico Levico, ki velja do konca letošnjega leta – v stranki pričakujejo njeno naklonjenost predlogu. S predstavitvijo strankam bodo pričeli danes, konec septembra ga bodo vložili v parlamentarno proceduro, novembra ga bodo poslanci obravnavali v državnem zboru. Če ne bodo našli skupnega jezika, Levica ne bo podprla proračuna, kar bo verjetno pomenilo konec njihovega sodelovanja.
»Kljub zavajajočemu imenu to zavarovanje ni prostovoljno, ampak je obvezno, saj brez njega praktično nimamo dostopa do zdravstvenih storitev,« je opisal Mesec.
Kot je spomnil Mesec, politika že 16 let obljublja odpravo dopolnilnega zavarovanja, vmes pa je njegova višina strmo naraščala. Medtem ko je leta 2009 mesečni znesek zanj znašal 22 evrov, danes zanj plačujemo 35 evrov oziroma 420 evrov na leto. Toliko plačujejo vsi, ne glede na svoj zaslužek, kar pomeni, da mu upokojenci s 400 evri pokojnine namenijo eno celo pokojnino, zaposleni z minimalno plačo pa dve tretjini ene plače.
Kaj predlagajo?
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi nadomestili s povečanjem prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje za:
- delodajalce
- delavce
- samostojne podjetnike
- pokojninsko blagajno
Predlagajo tudi nov prispevek na kapitalske dohodke, s katerim bi zbrali potrebnih 528 milijonov evrov v letu 2021.
Državljanom se obetajo prihranki
Po predlogu bi različnim kategorijam zavarovancev v žepu mesečno ostalo več denarja:
- 35 € upokojencem
- 35 € kmetom
- 25 € delavcem z minimalno plačo
- 18 € delavcem s povprečno plačo
- 15 € normiranim samostojnim podjetnikom z minimalno osnovo
Minister začuden nad hitenjem
Ministrstvi za zdravje in finance pripravljata različne simulacije. Ena od možnosti je dvig prispevne stopnje, ob čemer je zdravstveni minister Aleš Šabeder spomnil, da so nekatere države uvedle novo dajatev, ki priteka v integralni proračun zdravstva. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na ministrstvu za zdravje predloga ne komentirajo, saj ga še ne poznajo, so nam pa posredovali stališče ministra
Aleša Šabedra iz današnjega intervjuja za
STA, v katerem zatrjuje, da je odločitev o ukinitvi strokovno, ne politično vprašanje. »Najti moramo rešitev za dolgotrajen in stabilen vir financiranja v primeru ukinitve dopolnilnega zavarovanja. Govorimo o več kot pol milijarde sredstev, ki jih bo treba zagotoviti tako ali drugače,« je poudaril minister.
Ministrstvo je razrešitev vprašanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja predvidelo s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi moral biti na vladi junija prihodnje leto. Levica je bila s takšno časovnico seznanjena in ji ni nasprotovala, je še dejal minister.
SMC: Ultimati Levice niso na mestu
Prvi odzivi koalicijskih strank kažejo na podporo ukinitvi. V SD pravijo, da so jo v koalicijsko pogodbo umestili prav na njihovo željo. Vodja poslanske skupine
Matjaž Han meni, da je prav, da se o predlogu in možnostih, kako to zavarovanje z obvezno dajatvijo nadomestiti na način, da bo ta bolj solidarna, koalicija in Levica usedeta za skupno mizo in najdeta najboljšo rešitev.
»Nedavna napoved o podražitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je zadnji alarm, da dokončno in odločno presekamo s to čedalje dražjo, nepravično in neučinkovito anomalijo, ko zavarovalnice kujejo dobičke, državljani pa nerazumno dolgo čakajo na osnovne zdravstvene storitve«, je bil kritičen Han. Ker gre za tako resno temo, kot je zdravje, zanj kakršno koli pogojevanje strank ni sprejemljivo.
Do takšnih metod so skeptični tudi v SMC. »Pogojevanje in ultimati Levice niso na mestu. Vnovič ugotavljamo, da pri sodelovanju z Levico ni težava v vsebini, temveč v načinu, kako k sodelovanju pristopajo,« je dejal
Igor Zorčič, vodja poslanske skupine. Idejo o ukinitvi sicer podpirajo, a mora biti ta usklajena s pristojnim ministrstvom.
Iskanje alternativ pri financiranju zdravstvenega sistema je legitimno, ne rešuje pa temeljnih problemov našega zdravstva, ki ga bremeni slabo upravljanje bolnišnic, nepregledno in preživeto plansko poslovanje zavoda za zdravstveno zavarovanje, korupcija pri javnih naročilih, so zapisali v NSi.
Komentarji