Retorika o Titovih zvereh, ki so pustile krvavo sled

»Gre za načrtno širjenje enostranskega pogleda – od muzeja o fojbah in eksodusu v Rimu, vlaka spomina do spominske table Normi Cossetto in revizije zgodovine v šolskih učbenikih. Jutri bo to postala zunanja politika,« meni Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene od dveh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, o dogajanju v Italiji ob letošnjem dnevu spomina, 10. februarju.

Slovesnost ob italijanskem prazniku, ki so ga počastili na fojbi v Bazovici, je po mnenju Tatjane Rojc, italijanske senatorke slovenskega rodu, pustila grenak priokus. Bolj kot govor italijanske predsednice vlade Giorgie Meloni, v katerem se je dotaknila tudi sodelovanja s Slovenijo, so jo zmotile besede tržaškega župana Roberta Dipiazze. »Očitno je župan, ki je obsodil fašizem v Ljubljani, v Rižarni in se tudi vsako leto udeleži slovesnosti bazoviškim junakom, storil korak nazaj,« je dejala.  

Tokrat je tržaški župan govoril o Titovih zvereh, ki so v teh krajih pustile dolgo krvavo sled ter v brezna zmetale ljudi, ki so bili krivi le, ker so bili Italijani, kdor to zanika, pa ima prav tako krvave roke. Podprl je tudi predlog o odvzemu italijanskega odlikovanja pokojnemu jugoslovanskemu predsedniku Titu, ki ga je označil tudi za rablja.

»Sergio Endrigo, eden izmed velikanov italijanske avtorske glasbe, se je rodil v Pulju, leta 1947 pa je zaradi dodelitve Istre Jugoslaviji moral skupaj z materjo zapustiti svoje rodno mesto in se kot begunec preseliti na jug Italije. Delil je usodo 250.000 sonarodnjakov, ki jih je pregnal režim maršala Tita in so morali najti novo domovino, za seboj pa so pustili svojo zemljo in svoje imetje,« pa je na sklepnem večeru glasbenega festivala Sanremo, ki ga je neposredno spremljalo 17 milijonov Italijanov, dejal voditelj Amadeus. Titove milice so, kot je nadaljeval, zakrivile množične poboje in usmrtile neverjetno število moških, žensk in otrok v fojbah. Poudaril je, da je bilo to eno najbolj tragičnih poglavij italijanske zgodovine, ki pa je bilo predolgo zamolčano.

Dobrila: Smo daleč od sprave!

Ksenija Dobrila se slovesnosti ob italijanskem dnevu spomina na bazoviškem šohtu ni udeležila.  »Nikoli nisem čutila potrebe po tem, tudi ko sta tja prišla skupaj predsednika Borut Pahor in Sergio Mattarella. O tem imam svoje mnenje. Ko se bodo organizacije civilne družbe, ki upravljajo tako imenovano bazoviško fojbo, prišle poklonit obeležju bazoviških junakov, bo nastopil čas za spravo. Zdaj še nismo tam. Prav bi bilo, da bi šli drug k drugemu, a smo trenutno vse preveč priče enosmerni razlagi zgodovine,« je pojasnila. 

Sporočilo rožnega venca iz kraškega brezna

Bolj kot besede italijanske strani pa jo boli tišina na slovenski. »Italija se je zedinila v narodnem diskurzu glede fojb in eksodusa. Govorijo o tem, da so bili izigrani leta 1947 in da so po krivici izgubili Istro, Kvarner in Dalmacijo – najbolj italijanske zemlje, kot jih imenujejo,« navede. V tem duhu je bila po njenem tudi postavitev spominske table na goriški gimnaziji Normi Cossetto, dekletu, ki je po kapitulaciji Italije tragično preminula v eni od istrskih fojb. »Na obeležju je zapisano, da je bila žrtev slovanskih partizanov,« je omenila Dobrila.  

Slovenija pozablja svojo zgodovino

Predsednica SKGZ je prepričana, da tovrstna italijanska politika vodi stran od spoštljivega in spravljivega odnosa med sosednjimi državami – poleg Slovenije se tiče tudi Hrvaške. »Bila pa sem na včerajšnji slovesnosti na kvirinalu iz spoštovanja do predsednika Mattarelle. Kljub temu je bilo slišati pravne utemeljitve, da je Italija po vojni neupravičeno izgubila del svojega ozemlja. In temu so prikimavali najvišji predstavniki države,« razlaga. 

Na drugi strani pa, poudarja, Slovenija pozablja na svojo zgodovino na zahodnem delu svoje poselitve. »Kdaj so postavili spominsko tablo tigrovcem na kateri od srednjih šol? Zagotovo je osvobodilni boj vsaj do dolomitske izjave nekaj, kar je državotvorno in združuje vso Slovenijo. Na tem bi morali graditi. Tako pa se danes nekdo iz notranjosti Slovenije čudi, da je bilo Trstu v začetku 20. stoletja več Slovencev kot v Ljubljani. Premalo je tudi vedenja o Narodnem domu, openskem strelišču, Bazoviški gmajni,« opozori. Po njenih besedah se Italija še stoletja ne bo odpovedala ideji o italijanski Istri in Dalmaciji, Slovenija pa je v le nekaj desetletjih pozabila na svojo zahodno narodno telo.

Melonijeva bi Titu odvzela državno odlikovanje

Predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni je danes ob italijanskem dnevu spomina na povojne poboje in množični odhod Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, položila venec k osrednjemu spomeniku na te dogodke pri nekdanjem rudniškem jašku oziroma fojbi v Bazovici, je poročala STA. Dan spomina sicer danes zaznamujejo s slovesnostmi po vsej Italiji.

Melonijeva je dejala, da je k spomeniku v Bazovici prišla že mnogokrat, tudi kot mlado dekle, čeprav so takrat na tiste, ki so se spominjali povojnega trpljenja Italijanov, kazali s prstom, jih obtoževali in jih izolirali, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Dan spomina, ki ga v Italiji na dan podpisa pariške mirovne pogodbe zaznamujejo od leta 2005, je po njenih besedah enkrat za vselej pometel z zaroto tišine o teh dogodkih. A za večdesetletno pozabo ni opravičila, je menila.

Kot je še dejala, so se danes prišli poklonit vsem Istranom in Dalmatincem, ki so se zato, da bi še naprej ostali Italijani, odločili zapustiti domove, zemljo in premoženje. Edino, česar jim Titovi komunisti niso mogli vzeti, je njihova identiteta, je zatrdila.

V evropskem parlamentu o primorskem protifašističnem uporu

V Bazovici sta premierko med drugimi spremljala zunanji minister in podpredsednik vlade Antonio Tajani in minister za kulturo Gennaro Sangiuliano. Vence so položili tudi predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga, tržaški župan Roberto Dipiazza in predstavniki več organizacij, ki negujejo spomin na odhod Italijanov iz Istre in Dalmacije.

Dipiazza je po poročanju Anse med drugim izjavil, da prikrivanje zločina pomeni ponovno storitev zločina. Zahvalil se je poslancem desne sredine iz Furlanije - Julijske krajine, ki so v poslanski zbornici vložili predlog zakona, s katerim bi odvzeli državno odlikovanje Josipu Brozu Titu, katerega je označil za krvnika. Tudi Melonijeva je ob robu slovesnosti v Bazovici podprla odvzem odlikovanja Titu, še poroča Ansa.

Med simboli begunskih in drugih organizacij, ki so jih razobesili ob spomeniku, Ansa izpostavlja prapor mornariške pehotne enote 10. MAS. Gre za enoto, ki se je tudi po kapitulaciji Italije v sodelovanju z nemškimi okupatorji bojevala proti italijanskim in jugoslovanskim partizanom, pri tem pa zagrešila več vojnih zločinov.

Iz Trsta je danes na pot po Italiji krenil poseben vlak z multimedijsko razstavo o dnevu spomina. Pred odhodom si ga je ogledala tudi Melonijeva.

V petek je predsednik italijanske republike Mattarella med drugim dejal, da Italija odgovarja za fašizem, ki je prispeval k začetku uničujoče in bratomorne svetovne vojne. Dodal pa je, da razlogov za povojne poboje ni mogoče reducirati na maščevanje za fašistične zločine.

Predsednik poslanske zbornice Lorenzo Fontana pa je v petek izjavil, da so bili Italijani, ki so stoletja miroljubno živeli v Istri, v letih 1943 in 1945 žrtve enega najbolj krutih zločinov 20. stoletja.