
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Hrvaško članstvo v schengnu se je v slovenski politiki več let omenjalo kot sredstvo pritiska na sosednjo državo za uveljavitev arbitražne razsodbe o meji, in vendar Ljubljana nazadnje ni prižgala rdeče luči Zagrebu. S tem bi si, kot so za Delo opozorili diplomatski viri, povzročila predvsem škodo. Toda Slovenija še vedno meni, da ima v rokavu adute, s katerimi lahko Hrvaško prepriča v uresničitev razsodbe, ki meče senco na medsosedske odnose. Katere? Preberite v članku.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji