Mask ni več, okužbe se je treba še bolj paziti

Maske smo sneli in življenje gre – vsaj na videz – ponovno normalno naprej. Vendar je virus covida-19 še vedno med nami in previdnost ni odveč. Podatki o zdravstvenem stanju mnogih, ki so covid-19 preboleli, kažejo, da je vendarle bolje, da se ne okužimo. Kakšna je zdravstvena slika po dveh letih življenja z epidemijo?

Covid-19 je v prvih dveh letih povzročil tudi pri mlajših odraslih resne bolezni srca, pljuč in nevrološke motnje. Nekateri čutijo posledice še leto dni po okužbi. Posebna težava je dolgotrajni covid, za katerega se še ne ve, kdaj bo izzvenel. Kljub splošnemu prepričanju, da covid za otroke ni zelo nevaren, postcovidni zapleti otrok niso zaobšli. Nasprotno.

Več sto hudo obolelih otrok

V prvih dveh letih so na infekcijski kliniki UKC Ljubljana zaradi težjega poteka covida-19 sprejeli 260 otrok, na pediatrični kliniki pa so zdravili 121 otrok s hudimi avtoimunskimi zapleti po prebolelem covidu-19.

»Pri otrocih so ti avtoimunski zapleti kar 8,5-krat pogostejši kot težek potek covida-19. Na pediatrični kliniki smo obravnavali 78 otrok z večorganskim vnetnim sindromom (MIS-C) po okužbi s covidom-19. Najmlajši otrok je bil star štiri mesece, najstarejši pa 17,5 leta. Obravnavali smo tudi 38 otrok z vaskulitisom (vnetje žil, op. a.), štiri otroke z izoliranimi nevrološkimi manifestacijami in enega z vnetjem srčne mišice. Pri vseh otrocih z večorganskim vnetjem smo dosegli umiritev vnetja. Pri do 35 odstotkih otrok po prebolelem MIS-C so prisotne dolgotrajnejše motnje kognitivnih funkcij, kot na primer motnje pozornosti, spomina in koncentracije. Pri otrocih, ki so imeli v sklopu večorganskega vnetja prizadetost srčne mišice, še ne moremo podati zanesljive dolgoročne ocene prizadetosti srca. Otroci so lahko normalno aktivni, odsvetujemo pa težje fizične obremenitve. Pri dveh otrocih z vnetjem žil je prišlo do večje okvare prizadetega organa,« povedal prof. dr. Tadej Avčin, predstojnik kliničnega oddelka za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo.

Največ avtoimunskih zapletov po covidu-19 so pri otrocih opažali v času, ko je krožila različica delta, ki je tudi sicer naredila največ škode. V času, ko prevladuje omikron, so avtoimunski zapleti redkejši. »V marcu 2022 smo obravnavali dva nova bolnika z večorganskim vnetjem, v prvi polovici aprila 2022 prav tako dva nova bolnika z MIS-C. Morda omikron manj pogosto povzroči prizadetost srčne mišice, povzroča pa lahko izrazito težko aktivacijo imunskih celic, tako imenovani hemfagocitni sindrom,« je navedel sogovornik.

Vpliv covida na srce

Na kardiološkem oddelku UKC Ljubljana so analizirali bolnike, ki so jih sprejeli v dveh letih epidemije zaradi težav s srcem in so bili hkrati okuženi z novim koronavirusom. Največ bolezni srca je povzročila delta, najmanj omikron, čeprav tudi pred njim srce ni varno.

V času epidemije je prišlo na kardiološki oddelek UKC Ljubljana 18 bolnikov z infarktom, ki so bili hkrati okuženi tudi s covidom-19. »Razen pri enem bolniku covid ni bil neposredni vzrok za infarkt,« ugotavlja kardiologinja dr. Andreja Černe Čerček, ki je analizirala srčne bolnike v prvih dveh letih epidemije. Obravnavali so tudi 16 bolnikov z miokarditisom – to je vnetjem srčne mišice –, ki so bili okuženi z virusom sars-cov-2. Med temi bolniki so prevladovali mladi moški, stari povprečno 29 let. Razen ene osebe nihče ni bil cepljen. Miokarditis se lahko kaže s prsno bolečino, srčnim popuščanjem, motnjami srčnega ritma ali celo z nenadno srčno smrtjo. V akutni fazi je pri večini bolnikov zvišan troponin, ki je kazalec srčne poškodbe.

»Po izključitvi koronarne bolezni nam je v diagnostiki v veliko pomoč slikanje z magnetno resonanco, pri nekaterih bolnikih pa miokarditis potrdimo tudi z usmerjenim odvzemom koščkov tkiva srca. V primerjavi s »klasičnim miokarditisom«, povzročenim z drugimi virusi, je bilo pri polovici bolnikov s covidnim miokarditisom okrevanje upočasnjeno. Prsna bolečina, motnje ritma srca ali dušenje pri naporu in povišani troponin lahko vztrajajo tudi do 12 mesecev po okužbi,« je navedla sogovornica. Sprejeli so tudi tri bolnike, ki so imeli štiri do šest tednov po okužbi s covidom multisistemski vnetni sindrom s prizadetostjo več organov. Umrl ni v UKC zaradi tega nihče.

Pri 14 osebah se je miokarditis pojavil po cepljenju s cepivi z mRNA proti covidu, in sicer najpogosteje tretji dan, a v blagi obliki. »Vnetje srčne mišice v razvitih deželah najpogosteje povzročijo virusi, v navedenih primerih je bila vzrok okužba z novim koronavirusom ali cepljenje,« je ugotovila sogovornica.

Pri nekaterih pljuča poškodovana za zmeraj

Tudi za pljuča je bila zdaleč najbolj nevarna različica delta, a tudi druge niso bile nedolžne. V Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni Golnik so v prvih dveh letih zdravili vsega skupaj 4000 bolnikov s težjim potekom covida-19, 3000 med njimi je bilo hospitaliziranih. Najtežje je bilo v času delte, ko je potrebovalo več kot 30 odstotkov sprejetih bolnikov s podaljšano pljučnico dodatni kisik ali intenzivno nego. Pri okužbi z omikronom je bilo takih bolnikov na Golniku manj kot deset odstotkov, je povedal prof. dr. Matjaž Fležar, vodja oddelka za respiratorno in funkcijsko diagnostiko na Golniku, ki vodi tudi bolnike po covidu v ambulanti. Okrevanje pljuč po dolgotrajni covidni pljučnici traja več mesecev, a se pri večini delovanje pljuč kasneje povsem normalizira.

»V delovanju pljuč je včasih nekoliko zmanjšana difuzijska kapaciteta pljuč – moten je prenos kisika v kri. Bolnikov, ki jim je covid-19 povzročil trajno moteno difuzijo, je manj kot odstotek. Pri manj kot odstotku bolnikov se razvije tudi pljučna fibroza – pljuča otrdijo, dihanje je oteženo, bolniki morajo trajno jemati zdravila,« je pojasni sogovornik. Dolgotrajne posledice prebolelega covida-19 so povezane tudi s pljučno embolijo, to je strdki, ki po krvnem obtoku pripotujejo v pljuča. Ob neustreznem in prepočasnem ukrepanju nastopi življenjsko ogrožajoče stanje, pride lahko do nenadne smrti. »Ob covidu smo imeli veliko bolnikov s pljučno embolijo. Bolnik je še tri do šest mesecev po okužbi na antikoagulantnem zdravljenju,« je povedal dr. Matjaž Fležar.

Različica delta je napadala tudi stene arterij, pri bolnikih je prišlo do krvavitev v trebušne mišice in mišice na nogah. Krvavitve so se večinoma spontano ustavile, nekaj bolnikov pa so z Golnika vendarle premestili na kirurško kliniko UKC, a se je izkazalo, da jih ni bilo treba operirati.

Tudi omikron povzroča dolgotrajni covid

Pulmolog Matjaž Fležar sprejema v svoji ambulanti še vedno tudi nove bolnike z dolgotrajnim covidom, ki ga je povzročil omikron. »Ni povezan s hudim potekom covida. Pojavi se lahko po okužbi z virusom sars-cov-2 ali po cepljenju proti njemu. Gre za težko določljive diagnoze, nevrološke in psihološke težave, kot so motnje koncentracije, spomina, dlje časa trajajoča depresivnost, glavoboli, prizadetost živcev, neprijeten občutek na koži,« ugotavlja Matjaž Fležar.