Prvi krog posvetovanj predstavnikov poslanskih skupin pri Pahorju sklenjen

Predsednik republike Borut Pahor je danes sklenil posvete s poslanskimi skupinami o nadaljnjih korakih po padcu vlade Marjana Šarca. Potem ko se je v torek pogovarjal z vodji dveh največjih poslanskih skupin Danijelom Krivicem (SDS) in Branetom Golubovićem (LMŠ), so bili včeraj na pogovorih vodje poslancev SD, SMC, Levice in NSi. Pahor je posvetovanja danes sklenil s SAB, Desusom in SNS.

Z urada predsednika so po pogovorih sporočili, da bo predsednik »sklical drugi krog posvetovanj z zainteresiranimi poslanskimi skupinami, če bo v času do poteka roka v neformalnih pogovorih ocenil, da lahko tudi na podlagi njihovih dokončnih stališč ugotovi, ali bo v skladu s 111. členom ustave državnemu zboru predlagal kandidata za novega predsednika vlade ali ne«.

Tridesetdnevni rok, v katerem ima predsednik republike možnost predlagati predsednika vlade, sicer poteče 28. februarja, svojo odločitev pa lahko državnemu zboru sporoči tudi že pred iztekom tega roka in utemelji razloge za tako odločitev.

Če se bo po posvetovanjih s poslanskimi skupinami odločil, da novega kandidata za mandatarja ne bo predlagal, bo to formalno ugotovil tudi Državni zbor, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, sledi 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja, v katerem pa je za izvolitev dovolj navadna večina.

Manjšinska poslanca pripravljena na oba scenarija

Danes je bil sicer najprej pri Pahorju vodja poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Žiža, ki je pojasnil, da sta poslanca pripravljena na predčasne volitve. Žiža je dejal, da bi bila poslanca pripravljena na sodelovanje z morebitno novo vlado, a pri tem pričakujeta, da bo ta sprejemala njune pobude in predloge.

Kot je po posvetu pojasnil Žiža, bo morebitni novi vladi predlagal podpis sporazuma o sodelovanju, ki so ga podpisali tudi s Šarčevo vlado in je za obe narodni skupnosti zelo pomemben dokument. V njem so navedeni njihovi bistveni predlogi in pričakovanja za štiriletni mandat.



Določene zadeve iz tega sporazuma so že uresničili, večina je še odprtih, za nekatere pa so po Žiževih besedah ugotovili, da jih bo treba še dodati. »Smo pripravljeni sodelovati, ne bi pa želeli biti jeziček na tehtnici. Želeli bi sodelovati z vlado, ki ima dovolj poslancev, da se zakoni in reforme lahko sprejemajo brez prevelikega pritiska na poslanca obeh narodnih skupnosti,« je pojasnil.

Žiža je tudi pojasnil, da so jih iz SDS že kontaktirali, a na pogovoru še niso bili.
 

SAB za projektno vlado

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je po pogovoru pri predsedniku dejala, da vlada pod vodstvom SDS ni v nacionalnem interesu, zato so v SAB predlagali projektno vlado, ki bi še pred volitvami sprejela spremembe volilne zakonodaje. »Imamo zgodovinsko priložnost. Imamo skoraj ustavno večino in možnost, da še pred prihodnjimi volitvami sprejmemo zakon, ki bi omogočal, da bi bil v prihodnje DZ oblikovan drugače,« je pojasnila. Kociprova je za ta namen Pahorju danes tudi predlagala, naj opravi še drugi krog pogovorov.



Kociprova je v izjavi za medije po srečanju tudi povedala, da bodo organi stranke o prihodnjih korakih po odstopu premiera Šarca odločali v petek. Bo pa prvi predlog vodstva SAB organom stranke, da se takoj začnejo priprave na predčasne volitve.

V javnosti so se sicer po njenih besedah v zadnjem obdobju pokazali »močni indici«, da ne bo volitev, pač pa da se utegne oblikovati vlada pod vodstvom SDS. Vendar pa takšna vlada za SAB po besedah Kociprove »ni v nacionalnem interesu«, saj se in se bodo tudi v prihodnje zavzemali za levosredinsko vlado.
 

Desus morebitno sodelovanje s SDS pogojuje z uresničevanjem programa stranke

Vodja poslancev Desusa Franc Jurša je predsedniku republike sporočil, da se Desus pripravlja na volitve, a ne zavračajo pogovorov za oblikovanje nove vlade. Odločili se bodo v korist stranke in Slovenije, če bi se odločili za sodelovanje v vladi s SDS, pa je za Desus ključno uresničevanje programa stranke in da se ne odpirajo ideološke teme.

Če bi se pokazala težnja za odpiranje ideoloških tem, v takšni koaliciji Desus ne more sodelovati, je v izjavi po srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem pojasnil Jurša.



Jutri se bodo predstavniki Desusa udeležili pogovora pri predsedniku SDS Janezu Janši. Kot je izjavil Jurša, se bodo v prvi fazi pogovarjali ločeno, torej ne v kakšnem sredinskem bloku. Je pa potrdil, da je bila predsednica Desusa Aleksandra Pivec v sredo na spoznavnem pogovoru s predsednikom NSi Matejem Toninom, vendar pa kakšnih sklepov o skupnem nastopu v pogajanjih s SDS po njegovih informacijah nista sprejemala.

Prav tako je Jurša zatrdil, da so v poslanski skupini enotni v stališču, da sicer začnejo priprave na predčasne volitve, a obenem dopuščajo tudi pogovore o novi vladi. Desus sicer v morebitni novi vladi po Jurševih besedah zanimata resorja zdravstva in sociale. Pri tem je zanikal namige, da bo kateri od njihovih poslancev prestopil v kakšno drugo poslansko skupino.
 

SNS: Janši očitno ne kaže dobro

S Pahorjem se je danes na temo prihodnjih korakov po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca sešel tudi prvak SNS Jelinčič. Kot je ocenil v izjavi za medije po sestanku, Janši očitno »ne kaže dobro« pri nabiranju potrebnih 46 poslanskih glasov za sestavo nove vlade.

Sam je ponovil, da se srečanja, predvidenega za petek, ne bo udeležil: »Zadeve so take, da eni imamo ponos, eni ga pa nimajo.« Na vprašanje o tihi podpori morebitni vladi v dobrobit države pa Jelinčič ni odgovoril neposredno. »Vprašanje je, kako se sploh dojema kot dobro ali dobrobit države. Vendar pa naši trije glasovi ne bi bili odločilni pri konstituiranju Janševe vlade,« je pojasnil.



Pri tem je še poudaril, da se predsednik republike Borut Pahor strinja s spremembo volilnega sistema, vendar pa »je problem dobiti 60. glas«. Pod predlagane spremembe se je namreč podpisalo 59 poslancev, za njihovo sprejetje pa jih potrebujejo 60.

»Morda se bodo v Desusu spametovali in dali eden glas ali dva,« je dejal Jelinčič. Ocenjuje namreč, da Desus, če bodo volitve potekale po obstoječem sistemu, ne bo prestopil parlamentarnega praga. Lahko pa pride v DZ, če bi potekale po novem sistemu, je še dejal.