Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Ljubljanski UKC lani opravil 60 tisoč obravnav več, kot so načrtovali

Številke, ki jih je javnosti predstavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ne odražajo dejanskega stanja in so zavajajoče, pravijo v UKC.
UKC Ljubljana. FOTO: Jože Suhadolnik
UKC Ljubljana. FOTO: Jože Suhadolnik
P. M.
18. 2. 2025 | 18:34
18. 2. 2025 | 18:34
8:22

UKC Ljubljana je v letu 2024 opravil 1.808.306 obravnav, kar je za 60 tisoč obravnav več, kot je bilo načrtovano. V primerjavi z letom 2019 pa so lani izvedli celo za okoli 320 tisoč obravnav več. Številke, ki jih je v zadnjih dneh javnosti predstavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, trdijo v UKC, ne odražajo dejanskega stanja in so za javnost zavajajoče. Zato so se »nekatere konkretne navedbe o realizaciji storitev« odločili pojasniti v sporočilu za javnost.

Kot je na današnji seji potrdil strokovni svet UKC Ljubljana, še naprej »odločno zavračajo usmerjanje resursov UKCL zgolj po merilu ekonomske upravičenosti, temveč vztrajajo na strokovno, moralno in etično utemeljenemu izvajanju vseh, še posebej najbolj kompleksnih, zahtevnih in posledično tudi dragih in nedobičkonosnih zdravstvenih storitev v skladu s potrebami prebivalstva in svojim v strategiji UKCL definiranim poslanstvom«.

Zdravstvena zavarovalnica (ZZZS) je lani priznala rast stroškov le v višini 3 odstotkov, navaja UKC, kar po njihovem »ne zadošča niti za kritje stroškov na račun povišanja plač, nikakor pa ne sledi trendom medicinske inflacije v Evropi«: »Neupoštevanje valorizacije tako za UKCL na letni ravni pomeni dodatno izgubo okrog 40 milijonov evrov.« Nepriznavanje rasti stroškov pa se po navedbah UKC po drugi strani pozna »v nižjih odhodkih zavarovalnice, ki leto zaključuje z 79 milijonov evrov presežka prihodkov«. Nepriznavanje rasti stroškov, poudarjajo v UKC, prav tako »sili izvajalce v optimizacije«, tako da se »izvajalci izogibajo kompleksnih oz. stroškovno zahtevnih bolnikov in le-te vedno bolj prepošiljajo v univerzitetna klinična centra, ki kot zadnja zagotavljata tako oskrbo najbolj kompleksnih pacientov kot tudi 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo za vse bolnike in s tem kopičita izgube celotnega sistema«.

Ortopedska klinika

Ortopedska klinika je v letu 2024 skupno izvedla več storitev, kot leto pred tem, to je 96.000 obravnav, leto pred tem pa 92.000. V ortopedski specialistični ambulantni dejavnosti je bilo lani 29.022 obravnav, pogodbeni plan je bil 25.603. To pomeni, da je bil plan presežen za 13 odstotkov, v primerjavi z letom 2023 pa je bilo izvedenih za 5 odstotkov več ambulantnih obravnav, pravijo na UKC.

Po navedbah ZZZS je Ortopedska klinika na področju ambulantne ortopedije realizirala 77 odstotkov plana. UKCL pojasnjuje, da se ta podatek nanaša na točke (točka predstavlja višino plačila za opravljeno storitev). Iz teh podatkov izhaja, da več obravnav, kot jih opravi izvajalec, nujno ne pomeni tudi več točk (in denarja). »Če bi UKCL opravil več prvih pregledov, ki so po točkah (in s tem finančno) bolje ovrednoteni, bi iz tega naslova imel boljši finančni rezultat,« pojasnjujejo in dodajajo, da »to kaže, da UKC ne zlorablja sistema z izvajanjem bolje plačanih storitev, ampak izvaja storitve, kot jih pacienti potrebujejo«.

Nevrološka klinika

Nevrološka klinika je v letu 2024 plan ambulantnih obravnav presegla in izvedla kar 37 odstotkov več obravnav. Plan hospitalnih obravnav pa je izvedla v obsegu 93 odstotkov. Tudi v tem primeru je ZZZS navajal, da je bil plan ambulantne nevrologije realiziran v obsegu 87 odstotkov. Podatek, pravijo v UKC, se znova nanaša na realizacijo po točkah in je zato zavajajoč.

Klinični inštitut za radiologijo

Klinični inštitut za radiologijo je v letu 2024 izvedel skupno 395.345 diagnostičnih storitev (MR, CT, RTG in ultrazvok), sporoča UKC. Tretjino teh storitev so izvedli pri hospitaliziranih bolnikih. Te obravnave niso posebej plačane in jih ZZZS v svojih statistikah tudi ne beleži, pojasnjujejo: »UKCL ima v primerjavi z drugimi izvajalci v strukturi bolnikov nesorazmerno več urgentnih in težkih bolnikov, ki potrebujejo hospitalno diagnostično obravnavo, kar se odraža tudi v deležu diagnostičnih storitev za hospital. Ta je v UKCL v povprečju 3-krat višji kot v drugih bolnišnicah.«

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. FOTO: Blažž Samec
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. FOTO: Blažž Samec

Poleg tega imajo hospitalni bolniki »praviloma kompleksnejša zdravstvena stanja, zato se resursi inštituta prvenstveno usmerjajo v diagnostiko teh pacientov na račun ambulantnih obravnav«. Zaradi teh objektivnih okoliščin je realizacija ambulantne diagnostike in s tem prihodkov iz tega naslova nižja, navaja UKC in ocenjuje, »da bo z novimi napravami uspel realizirati tudi več dodatnih ambulantnih preiskav«.

Očitki o nerealiziranem programu

Realizacija programov ni v celoti odvisna od izvajalca, temveč tudi od potreb bolnikov in razpoložljivih resursov, v sporočilu za javnost še navaja UKC. Zato, dodajajo, so večkrat prosili za »prestrukturiranje programov iz programov, ki jih zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izvesti v druge izvedljive storitve, ki jih pacienti potrebujejo«. Toda ZZZS s prestrukturiranjem ni soglašal. »Iz tega naslova bi UKCL pričakoval, da bi mu bilo plačano za okrog 7 milijonov evrov realiziranih preseženih programov. Zlasti, ker vse plane postavlja ZZZS in planov ne usklajuje z izvajalcem ter plani tudi nujno ne odražajo realnih potreb ali zmožnosti izvajalca. Čeprav UKCL na plane, ki mu jih postavi ZZZS, nima vpliva, izvaja stalne optimizacije za izvedbo čim več storitev,« še navaja UKC.

UKC Ljubljana vsakodnevno sprejema urgentne in kompleksne paciente iz drugih bolnišnic. FOTO: Črt Piksi
UKC Ljubljana vsakodnevno sprejema urgentne in kompleksne paciente iz drugih bolnišnic. FOTO: Črt Piksi

V okviru operacij in posegov, ki jih ZZZS plača po dejanski realizaciji, UKCL programa ni dosegel na porodih in splavih, na katere, kot poudarja, nima vpliva.

UKCL kot terciarni center vsakodnevno sprejema urgentne in kompleksne paciente iz drugih bolnišnic in deluje »po načelu strokovnosti in etičnosti ter daje prednost potrebam pacientov«, kar mu - tako UKC - »za razliko od nekaterih drugih izvajalcev ne omogoča realizacije finančno donosnejših programov«.

Poleg tega jim »dodatno oportunitetno izgubo zaradi zasedenosti kapacitet predstavljajo pacienti, ki so zaključili bolnišnično zdravljenje in jih zaradi različnih razlogov ni mogoče odpustiti v domačo oskrbo ali oskrbo v domu za starejše«. Hitrejši odpust ali možnost premestitve bi UKC, so izračunali, omogočilo izvedbo za še dodatnih okoli 30 milijonov evrov zdravstvenih storitev.

 

 

 

 

 

 

 

 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine