Ljubljana ima spet sinagogo

Približno milijon in pol pripadnikov ima judovska skupnost v Evropi, v Sloveniji jih je v primerjavi s tem le za prgišče, a so kljub temu pogrešali prostore za verske obrede. Danes, na predvečer kristalne noči, v kateri so nacisti leta 1938 izvedli pogrom nad judovskimi objekti, tudi verskimi, so na Trubarjevi ulici 10 odprli Sinagogo Ljubljana. Molilnica sodi pod okrilje nedavno ustanovljenega Združenja judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane.

Slovenski Judje v Ljubljani zaključili praznovanje hanuke

Prvi večji dogodek, ki ga bodo izvedli, bo hanuka, praznik luči, 5. decembra, je ob današnjem odprtju zadovoljno povedal Igor Vojtic, podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije. Ta ima le malo pripadnikov, zaradi načela verske svobode se o tem tudi ne izrekajo, a po ocenah naj bi jih bilo več kot sto. 

Predsednik države Borut Pahor je z navzočimi delil svoje misli o vključenosti in sožitju. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Še pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji živelo več kot 1500 Judov, iz taborišč in izgnanstva se jih je vrnilo komaj 120. »Take molilnice do zdaj nismo imeli, je pa ključnega pomena za ohranjanje verske in etične identitete. Zaradi maloštevilčnosti skupnosti je najbrž sami ne bi uspeli zagotoviti, čeprav imamo glavnega rabina za Slovenijo že dolga leta,« je povedal Vojtic ob slovesnem odprtju. Tega so se udeležili možje v značilnih judovskih opravah, kakršnih na ljubljanski ulicah skoraj ne vidimo, ter pripadniki drugih verstev v Sloveniji, svoje misli o pomembnosti vključenosti in strpnosti pa je z udeleženci delil tudi predsednik republike Borut Pahor. »Prepričan sem, da je v Sloveniji dovolj prostora za vse. Nihče se ne sme počutiti izključenega. To je v času delitev in razhajanj zelo pomemben občutek.«

Vsaj en šabat na mesec

Judje so doslej verske obrede izvajali po različnih mestih, ki pa so po Vojticovih besedah bolj kulturna središča, in ne prostori namenjeni molitvam. V Ljubljani so tako med drugim gostovali v judovskem kulturnem centru na Križevniški (združenje z njim ni povezano), v Sloveniji delujeta še mariborska in lendavska sinagoga, ki pa imata prav tako vlogo muzejskega in kulturnega središča, je pojasnil. »Doslej smo se selili po različnih prostorih, a ves čas čutili, da potrebujemo svoj prostor. Imeli smo namreč občutek, da sta judovska vera ter tradicija in kultura ločeni, a prav v naši veri sta neločljivo povezani,« je dejal glavni rabin ta Slovenijo Ariel Haddad. Verski obredi bodo za začetek potekali vsaj en šabat na mesec in ob judovskih praznikih. 

Predsednik Sinagoge Ljubljana je Elie Rosen, sicer predsednik graške judovske skupnosti. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Odprtje sinagoge v glavnem mestu, kjer je bila zadnja takšna verska ustanova porušena še pred ljubljanskim potresom v 19. stoletju, je sicer sledilo ustanovitvi Združenja judovskih skupnosti Gradca in Ljubljane, ki je edinstvena nadnacionalna judovska povezava v Evropi, kot pravijo. Sinagogo bo upravljala graška judovska skupnost, ki velja za drugo največjo v Avstriji, oziroma njen predsednik Elie Rosen, sledila pa bo tradicionalni (ortodoksni) usmeritvi. »Ta hiša ni folklorno kulturno središče, saj judovski kulturni center ni nujno središče Judov. Ta sinagoga slovenskim Judom pomaga, da sami premostijo duhovno in kulturno vrzel,« je poudaril Rosen.

Slovesni vnos zvitka Tore

Prvi večji dogodek se je v prostorih na Trubarjevi 10, ki so v dolgotrajnem najemu, zgodil pred enim tednom, ko so delegati Konfederacije evropskih rabinov skupaj z glavnim rabinom za Slovenijo in Elijem Rosnom v molilnico prinesli zvitek Tore, judovske postave.

Značilna pokrivala čakajo ob vstopu. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Sinagoga je v skladu s tradicijo razdeljena na moški in ženski del (prvim je namenjen del s 45 sedeži in za ženske pa z okoli 25.), ob vstopu moške čakajo jarmulke, v sinagogi je tudi košer kuhinja, v kateri lahko v skladu z judovskimi pravili pripravljajo hrano. Lesene klopi v sinagogi je izdelal izraelski kibuc Lavi, sveta skrinja je delo avstrijskoštajerskega podjetja Teammöbel, ki je opremilo tudi sinagogo v Badnu pri Dunaju, modro zaveso pred svetiščem Tora pa si je zamislil mladi slovenski modni oblikovalec Matic Veler.