Letos presadili 80 organov, na čakalnem seznamu še več kot 200 bolnikov

Rdeča nit letošnjega evropskega dneva darovanja organov, ki ga zaznamujemo na današnji dan, je hvaležnost in sodelovanje med medicino in družbo, med darovalci in prejemniki, med strokovnjaki, pacienti in zdravniki. Njegovo ključno sporočilo leta 2024 je: Slovenci vse bolj razumemo in podpiramo darovanje organov.

Prihodnost: komu presaditi človeški in komu živalski organ

»V letošnjem letu smo še posebej hvaležni svojcem in vsem sodelavcem, ki sodelujete pri pogovorih o možnosti darovanja po smrti. Do tega trenutka namreč beležimo najvišjo stopnjo privolitve svojcev za darovanje, in sicer rekordnih 92 odstotkov,« je na novinarski konferenci v ljubljanskem UKC povedal Andrej Gadžijev, direktor zavoda Slovenija Transplant. »To je potrditev, da smo v družbi takrat, ko je to najbolj potrebno, dobronamerni in altruistično naravnani. In pokazatelj, da pri nas darovanje organov vse bolj sprejemamo kot sestavni del ob izteku življenja.«

Presadili že 80 organov

Brez dvoma velja transplantacijska dejavnost za eno najzahtevnejših v medicini. V sam proces – od darovanja do presaditve – je vključenih več kot sto ljudi, podpornih služb iz različnih področij in institucij. Tako so v Centru za za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana letos presadili 80 organov, od tega 34 ledvic, 18 src, 20 jeter in osem pljuč. Rezultati so podobni lanskim, še izvemo. Na čakalnem seznamu za presaditev organa je trenutno 211 bolnikov.

Transplantacijsko dejavnost v Sloveniji so predstavili Katja Novak, dr. med., gastroenterologinja, Nina Žitek, predsednica Slovenskega društva Transplant, dr. Mitja Jelenc, dr. med., kardiovaskularni kirurg, in Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Slovenija Transplant. FOTO: Blaž Kondža

»Presaditev organov podaljša življenje in izboljša kakovost življenja bolnikov. Za uspešno izvajanje transplantacijske dejavnosti je potrebno usklajeno delovanje zdravnikov, medicinskih sester, transplantacijskih koordinatorjev in transportnih služb, ki so na voljo vse dni v letu,« je poudaril Matija Jelenc, kardiovaskularni kirurg iz UKC Ljubljana. Opozoril pa je, da brez darovalcev presaditve ne bi bile mogoče, saj so prav oni osnovni pogoj za izvajanje teh življenjsko pomembnih operacij.

Dosmrtno zdravljenje

Sama presaditev pa je le prvi korak pri dosmrtnem spremljanju in zdravljenju pacientov, ki ga prav tako izvajajo v UKC Ljubljana. Svojo osebno zgodbo je zbranim predstavila 38-letna Nina Žitek, ki je pri šestih letih zbolela za avtoimunim hepatitisom in so ji pred desetimi leti presadili jetra. Kot je pojasnila njena zdravnica Katja Novak, specialistka gastroenterologinja, pri končnem odpovedovanju jeter ni druge možnosti kot presaditev organa. »Drugo nadomestno zdravljenje ne obstaja in to je edina možnost za preživetje,« je še poudarila Novakova.

»Življenje po transplantaciji je zares drugačno, veliko bolj kakovostno in nič kaj samoumevno. Vsak dan čutim hvaležnost, da lahko živim. Da živim, je bilo potrebno veliko. Ko zdaj pomislim na ves ta proces, od priprav na transplantacijo do same transplantacije in rehabilitacije po posegu, se zavem, koliko ljudi je bilo v to vključenih. Če bi lahko, bi vsakemu posebej segla v roko in rekla hvala,« je sklenila Žitkova, sicer predsednica Slovenskega društva Transplant.

Ob evropskem dnevu darovanja organov so v glavni avli UKC Ljubljana ob glasbeni spremljavi AKA Neomi odprli kiparsko razstavo umetniške skupine BKBF in projekt Krog hvaležnosti.