
Neomejen dostop | že od 14,99€
Znanost danes intenzivno raziskuje, kako povečati toleranco do tujih tkiv, tudi nečloveških. O razvoju transplantacijske medicine in donorskih programov smo se pogovarjali s prof. dr. Miho Arnolom, specialistom interne medicine in nefrologije, predstojnikom kliničnega oddelka za nefrologijo na ljubljanskem UKC.
Pred dvajsetimi leti so bili umrli v prometnih nesrečah glavni vir kvalitetnih organov, danes pa je zaradi večje varnosti na cestah tega še zelo malo. Danes so najpogosteje darovalci organov tisti, ki umrejo zaradi možgansko-žilnega dogodka. Presenetljivo je, da se lahko za darovanje organov odločijo tudi tisti, ki so odvisni od opiatov in okuženi s hivom. Ni problem v zasvojenosti, ampak v tem, da so ti darovalci organov, pogosto mladi, okuženi z virusi hepatitisa B, C ali celo hivom. Zato pri prejemniku vedno tehtajo, ali gre za življenje ali smrt. V prihodnosti, ko bo na voljo več organov, ki bodo ali živalski ali umetni, pa bo vprašanje, komu presaditi tak organ in komu človeškega.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji