V nadaljevanju preberite:

Neločljiv del človekove fascinacije nad tanko ločnico med življenjem in smrtjo, ki vse kulture spremlja že od začetkov civilizacije, je vprašanje obrnljivosti umiranja. Vstajenje od mrtvih, oživljanje pokojnih ali vzpon zombijev so permutacije istega vprašanja: ali je smrt nepovraten dogodek? Čeprav se zdi, da je v vseh 12.000 letih civilizacije odgovor ostajal pritrdilen, ima vprašanje pomembno pomanjkljivost. Za kakršenkoli smiseln premislek zahteva definicijo smrti, ki se je v zadnjih dveh stoletjih z napredkom znanosti in zlasti medicine precej spreminjala.

Smrt kot antipod življenja je preprosto prepoznati na drugem skrajnem koncu spektra, denimo pri več stoletij starih mumijah. A bolj ko se bližamo času življenja, denimo na nekaj ur ali celo minut, tem teže jo je definirati. V pomoč ni niti nezmožnost enoznačne in univerzalne definicije, kaj sploh je življenje. Večino časa človeške civilizacije je bila smrt opredeljena kot prenehanje bitja srca, saj je bil to nepovraten in uničujoč dogodek. Odkar imamo defibrilatorje in moderne postopke oživljanja, je takšna definicija preozka. V Sloveniji vsako leto 1600 ljudi doživi srčni zastoj, od katerih številne uspešno oživijo, nekatere tudi brez posledic. Težko bi rekli, da so bili v tem času mrtvi.

V 50. letih prejšnjega stoletja so izumili stroj za zunajtelesno membransko oksigenacijo (ECMO), ki nadomešča delovanje srca in pljuč. Ljudje na ECMO nimajo srčnega utripa niti izmenjave kisika v pljučnih mešičkih, a po njihovih žilah do vseh organov teče s kisikom bogata kri. Če so pri zavesti, se lahko z njimi povsem normalno pogovarjamo. Tudi te bi težko označili kot mrtve.

Presaditev srca, ki so jo prav zaradi ohlapnejše definicije smrti leta 1967 prvi izvedli v Cape Townu v Južni Afriki in ne v ZDA, ki so bile vodilne na tem področju raziskav, je poskrbela za spremembo definicije. Dobili smo tudi mož­gansko smrt, kakor imenujemo nepovratno prenehanje delovanja celotnih možganov, ko presahne električna aktivnost ali se ustavi znotrajlobanjski obtok krvi. Danes smrt ni enkraten dogodek, temveč proces. Smernice za njeno določan­je, ki jih poznajo vsi zdravniki, so obsežne in vključujejo vrsto pogojev in testov.