Leonida Zalokar: Pred vrati zavodov na stotine otrok s psihopatskimi potezami

Uradni podatki, tako o incidentih kot raziskave o nasilju, sicer kažejo, da nasilja med otroki danes ni več, kot ga je bilo v preteklosti, a to ne pomeni, da težav s problematičnimi otroki nimamo. Ravno nasprotno. Raziskave in izkušnje strokovnih centrov, ki so v stiku s tistimi najbolj delikventnimi mladostniki, celo otroki, jasno kažejo, da je nasilništvo v porastu.

Dr. Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina, v pogovoru za podkast Na robu poudarja, da so detektorji nasilja, kot so vzgojni zavodi, že prezasedeni in da je pred vrati zavodov stotine otrok, ki kažejo znake psihopatskih motenj. V tem Slovenija ni osamljena, tudi poročila iz drugih držav, kot so Finska, Švedska in Norveška, zaznavajo povečanje nasilja in psihopatskih potez pri otrocih.

Po njenih besedah se pri nas strokovne službe ukvarjajo s tem, kam dati otroka, ne pa, kaj je tisto, kar je pri tem otroku sprožilo to sprevrženo, gnusno dejanje. »Morate vedeti, v vzgojnih zavodih se nahajajo otroci, ki so zabodli starše, ki so, recimo, poskušali umoriti sestrico, mi pa jih kategoriziramo s čustveno vedenjsko motnjo.«

»Slovenija se še vedno osredotoča na blaženje izraza nasilja in prijazno poimenovanje težav, namesto da bi se soočila z realnostjo in priznala, da se psihopatske poteze in znaki antisocialne osebnostne motnje lahko prepoznajo že v otroštvu,« opozarja Zalokar.

Prepoznavanje simptomatike, recimo primeri mučenja živali, ki so pogosto prvi znak psihopatije, je v Sloveniji premalo naslovljeno. Pija Kapitanovič v podkastu spomni na primer iz Kranja, kjer so fantje mučili več kot 40 mačk, a so bili oproščeni. Dr. Zalokar poudarja, da bi morali takšne otroke nemudoma sprejeti na oddelke za ugotavljanje vzrokov njihovega vedenja.

Ne ugotavljamo stanja

»Potrebna je temeljita biopsihosocialna ocena otrok, ki kažejo znake antisocialne osebnostne motnje ali psihopatskih potez. V tujini, na primer v Švici in na Nizozemskem, je to že običajna praksa, da se otroka, ki kaže takšne znake, nemudoma sprejme na oddelek za ugotavljanje vzrokov njegovega vedenja. Pri nas pa se otroci pogosto vračajo v nasilna okolja, ker starši ne sodelujejo ali celo podpirajo nasilno vedenje svojih otrok.«

Država bi morala bolj odločno posegati v družinsko dinamiko, kadar obstajajo znaki, da otrok prihaja iz nasilnega ali neprimernega okolja. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice

Država bi morala bolj odločno posegati v družinsko dinamiko, kadar obstajajo znaki, da otrok prihaja iz nasilnega ali neprimernega okolja. Nenapovedani obiski omogočajo strokovnjakom, da dobijo realno sliko o družinskem življenju in pravočasno ukrepajo, pri nas pa je po besedah sogovornice to prepovedano.

Izključitev nasilnih otrok iz šol in šolanje doma

»Spravite se k sebi in se soočite z resničnostjo, pravi Jordan Peterson in ne bi se mogla bolj strinjati,« pravi sogovornica.

Slovenija mora slediti primerom tujih držav in vzpostaviti ustrezne programe in intervencije za obravnavo otrok z nasilnim vedenjem. Dr. Zalokar poudarja, da je nujno potrebno implementirati multidisciplinarne pristope, ki vključujejo tako psihološko kot socialno obravnavo otrok in njihovih družin. Samo s celovitim pristopom lahko učinkovito zmanjšamo nasilje med otroki in mladostniki ter zagotovimo varno okolje za vse. Družina igra ključno vlogo pri zgodnji prepoznavi in obravnavi težav pri otrocih. Pomanjkanje varne navezanosti in starševske doslednosti lahko vodi do resnih vedenjskih motenj pri otrocih.

Šole bi morale imeti tudi možnost začasne izključitve otrok, ki ogrožajo varnost drugih, in zagotoviti šolanje na daljavo kot začasno rešitev. Trenutno je v praksi pravica do izobraževanja več vredna od pravice do zdravja, do varnosti, kar je popoln absurd, še med drugim pravi v podkastu Leonida Zalokar.