NSi predlaga uvedbo zapornih kazni za mladoletnike

NSi je v ponedeljek v parlamentarno proceduro vložila novelo kazenskega zakonika, s katero predlaga, da bi bili mladostniki za hujša kazniva dejanja kaznovani z zaporno kaznijo. Za tak predlog so se v stranki odločili zaradi nedavnih dogodkov, povezanih z romskimi vprašanji, je na tiskovni konferenci povedala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.

Po veljavni zakonodaji mlajšim mladoletnikom, starim od 14 do 16 let, ni mogoče izreči kazni mladoletniškega zapora, zanje je predvidena le vzgojna kazen. Nekaj, kar očitno ne deluje, je poudarila in tega se po njenih navedbah zavedajo tako mladoletniki kot njihovi starši. »Tukaj pa mislim na Rome,« je dejala.

Kot je pojasnila, so otroci navsezadnje tudi žrtve staršev, saj jih ti, vedoč, da mladoletniki ne morejo biti kaznovani z zaporno kaznijo, silijo v kriminalna dejanja. K pripravi novele pa so jih v NSi po besedah Vide Čadonič Špelič spodbudili tudi nedavni dogodki, med drugim nasilje nad policisti.

Za stare od 14 do 16 let v NSi tako predlagajo, da se jim izreče zaporna kazen, če so storili dejanje, za katero je zagrožena kazen tri leta zapora. Torej kadar gre za kraje, vlome, nasilništvo, poškodovanje tujih stvari, tudi napad na uradno osebo, je naštela.

Starejšim mladoletnikom, starim od 16 do 18 let, pa je po trenutno veljavni zakonodaji možno izreči kazen mladoletniškega zapora za kazniva dejanja, ki se sicer kaznujejo z zaporno kaznijo pet let ali več. Kadar gre za uboj, hude telesne poškodbe, kraje, vandalizem, grožnje, poškodovanje ljudi, torej za starejše mladoletnike ni predviden zapor.

Svet Evrope spet opozarja na gnečo za rešetkami

V NSi tako predlagajo, da bi starejšim mladoletnikom bilo možno izreči kazen mladoletniškega zapora že za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen eno leto zapora. To so na primer tatvina, povzročitev nevarnosti, nasilništvo, napad na uradno osebo. Za kazniva dejanja, za katera je mogoče izreči kazen do 30 let zapora, pa bi se po predlogu mladostniku lahko še vedno izreklo le do 10 let zapora.

Ob tem je Vida Čadonič Špelič navedla, da imajo podobno ureditev v Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. »Mislimo, da se morajo ti mladostniki zavedati, da bodo kaznovani, če bodo naredili ta dejanja,« je dejala. V NSi so prepričani, da bi predlagana novela pripomogla k zmanjšanju mladoletniškega nasilništva. »Predvsem pa bi tudi starši razmislili, kdaj bodo pošiljali svoje otroke v ogenj, torej v kriminal,« je dodala.

Vida Čadonič Špelič predlaga uvedbo zapornih kazni za mladoletne storilce. FOTO: Jure Eržen/Delo

Pričakujejo, da bo vlada, »če ne zmore ali ne zna priti s svojimi predlogi«, poskušala upoštevati vsaj predloge opozicije. Prepričani so, da so ti usmerjeni v zaščito in varnost ljudi, povzemajo pa tudi predloge županov iz jugovzhodne Slovenije. »Od vseh politikov pa pričakujemo, da bodo prenehali iz Ljubljane soliti pamet nam, ki živimo z Romi, prihajati s čudežno besedo 'sistemski ukrepi', ki jih ni od nikoder, in bodo poslušali nas, ki z Romi živimo in si želimo tudi v prihodnje z njimi ne samo živeti, ampak tudi sobivati,« je dejala.

Ministrstvo za pravosodje: Spremembe morajo biti premišljene

Ministrstvo za pravosodje je v odzivu na predlagane spremembe kazenskega zakonika, po katerih bi v NSi mladostnike za hujša kazniva dejanja kaznovali z zaporno kaznijo, poudarilo, da je področje mladoletniške kriminalitete izjemno občutljivo. Spremembe na tem področju morajo biti zato premišljene, so zapisali.

Področje mladoletniške kriminalitete je izjemno občutljivo, kompleksno in izrazito multidisciplinarno področje, ki terja sodelovanje številnih resorjev, spremembe na tem področju pa morajo biti premišljene in utemeljene na dobrem poznavanju posebnosti mladoletniške kriminalitete, so zapisali na ministrstvu za pravosodje. Zlasti je treba upoštevati posebnosti razvoja mladostnikov, ki pomembno vplivajo na njihovo, tudi odklonsko vedenje, so dodali. »Neustrezen odziv države nanj ima lahko ravno nasproten učinek temu, kar s posebnimi kazenskopravnimi sankcijami za mladoletnike skušamo doseči– torej vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj ter ponovno in dejavno vključitev mladoletnika v družbo,« so zapisali.

Na pomanjkljivosti trenutno veljavnega mladoletniškega kazenskopravnega sistema je opozorila tudi analiza Sveta Evrope. Med drugim so ugotovili, da so postopki proti mladoletnikom predolgi, da državni tožilec in sodnik za mladoletnike pri sprejemanju odločitve v postopku mnogokrat nimata potrebnih informacij o mladoletniku, o njegovih osebnih okoliščinah, kar je ključno za individualizirano odločitev in za izbiro najustreznejšega ukrepa v postopku proti mladoletniku. Ugotovili so tudi, da ima čedalje več mladoletnikov kompleksne težave – vedenjske in čustvene težave in motnje, težave na področju duševnega zdravja – in da institucije, ki izvršujejo kazenske sankcije za te mladoletnike, nimajo ustreznih znanj, programov in strokovnjakov za njihovo izvajanje.

Zato na ministrstvu izvajajo in pripravljajo izboljšave na številnih področjih. Center za izobraževanje v pravosodju od leta 2021 izvaja specialistična usposabljanja za sodnike, državne tožilce in poravnalce, udeležbo na usposabljanju omogoča tudi določenemu številu strokovnih delavcev centrov za socialno delo, policistov in odvetnikov. Medresorska delovna skupina ministrstva pa je pripravila smernice za izdelavo individualno oceno mladoletnika, ki jo državni tožilec in sodnik potrebujeta za pravilno odločitev v postopku.

V predlogu novega zakona o sodiščih, ki ga pripravljajo, je predvidena možnost ustanovitve specializiranih oddelkov za mladoletnike, ki bo pripomogla k hitrejši in bolj strokovni obravnavi mladoletnikov. Nadaljujejo tudi pripravo predloga novega zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, v katerem bodo ti opredeljeni kot prednostni.

Vrhovnemu sodišču je ministrstvo posredovalo predlog, da pri pripravi časovnih standardov vključi ustrezne faze postopka proti mladoletnikom, med drugim fazo nadzora nad izvrševanjem vzgojnih ukrepov, ki je ena pomembnejših nalog sodnika za mladoletnike.

»Otroci in mladostniki so del družbe, ki jih vzgajajo v prvi vrsti starši, pomembna dejavnika pri vzgoji pa sta tudi šola in družba kot celota. Šele ko vsi drugi mehanizmi odpovejo, pride na vrsto kazensko pravo, ki ščiti družbo pred najhujšimi odklonskimi ravnanji,« so zapisali. Kazensko pravo kot skrajno sredstvo pa mora veljati za vse enako, so dodali.