Lekarniška zbornica s pilotnim projektom cepljenja proti gripi

Na Lekarniški zbornici Slovenije so osnovali pilotni projekt, da bi tudi lekarniški farmacevti lahko postali cepilci, najprej bi sodelovali pri cepljenju proti gripi. Po besedah predsednice lekarniške zbornice Darje Potočnik Benčič se je namreč v državah, kjer cepijo tudi v lekarnah, precepljenost proti gripi povečala za več deset odstotnih točk.

Zbornica je danes pozvala lekarne, naj se do 10. avgusta prijavijo, če želijo sodelovati v pilotnem projektu. Pričakujejo, da bo v projekt vključenih od deset do 15 lekarn po Sloveniji, je v pogovoru za STA, ki bo v celoti objavljen v torek, je pojasnila Potočnik Benčičeva. V zbornici upajo, da bodo v lekarnah proti gripi začeli cepiti v novembru letos.

»Najprej bi lekarne sodelovale v okviru cepljenja proti gripi, potem bi lahko postale tudi rezervna cepilna mesta ob morebitni novi epidemiji covida-19. To delamo na podlagi izkušenj iz drugih evropskih držav. V 12 evropskih državah imajo tak sistem že vzpostavljen in izkazalo se je, da se je precepljenost proti gripi po vključitvi lekarn v cepljenje povečala za več deset odstotnih točk,« je dodala Potočnik Benčičeva.

Med zaposlenimi v lekarnah je ta pobuda naletela na mešan odziv, priznava Potočnik Benčičeva, ki poudarja, da bo prostovoljna odločitev farmacevta, ali bo postal cepilec. Tako tudi vse lekarne ne bodo imele možnosti cepljenja proti gripi. Sprva bodo cepili pod mentorstvom zdravnikov, ko se bodo usposobili, pa bodo lahko to izvajali samostojno.

Potočnik Benčičeva je sicer vodenje zbornice prevzela oktobra lani, pred tem je 20 let vodila Lekarno Ptuj. Poleg izvedbe omenjenega projekta želi bolje umestiti lekarništvo v zdravstveni sistem, še izboljšati komunikacijo in sodelovanje z zdravstvenimi deležniki, uvesti nove storitve, zlasti svetovalne v lekarnah, uvesti standarde in normative, dvigniti izobrazbeno strukturo zaposlenih v lekarnah itd.

Tako kot druge dejavnosti je tudi lekarniško pomembno zaznamovala epidemija covida-19. V prvem epidemičnem valu so imeli predvsem težavo, kako zagotoviti vsa potrebna zdravila in osebno zaščitno opremo za zaposlene in uporabnike. V drugem epidemičnem valu pa je bilo med zaposlenimi v lekarnah veliko število okuženih, v nekaterih lekarnah je sočasno manjkala tudi petina kadra, kar je bil z vidika že siceršnje kadrovske podhranjenosti lekarn kar resen problem. Tretjina vseh lekarn po Sloveniji ima namreč zaposlenega po le enega lekarniškega farmacevta. Po besedah Potočnik Benčičeve jim je uspelo ohraniti odprte lekarne s prerazporeditvami in skrajšanjem odpiralnega časa.