Kyriakides: EU se mora pripraviti na morebitno pomanjkanje zdravil

Hladnejši meseci pogosto pomenijo izziv za zaloge zdravil zaradi porasta respiratornih bolezni in gripe. Minula zima pa je v Evropi povzročila dodatne probleme, ker se je zaradi širjenja respiratornih okužb in nadaljevanja okužb z novim koronavirusom povečalo povpraševanje po antibiotikih in protibolečinskih tabletah. Še posebno skrb vzbujajoče je bilo pomanjkanje amoksicilina, antibiotika za bakterijske okužbe.   

Evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides je minuli teden na prvem uradnem srečanju novega pododbora evropskega parlamenta za javno zdravje poudarila, da mora EU v prihodnjih letih preprečiti, da bi se to ponovilo.

»Bolje moramo biti pripravljeni na naslednjo jesen in zimo,« je dejala, evropskim poslancem pa zagotovila, da si evropska komisija z Evropsko agencijo za zdravila (Ema) že prizadeva zagotoviti najpomembnejše antibiotike za prihodnje leto.

Kot enega od načinov za ublažitev morebitnega pomanjkanja zdravil je poudarila tudi ustvarjanje zalog pri Evropskem organu za pripravljenost ter odzivanje na izredne zdravstvene razmere (Hera), ki so ga pri komisiji ustanovili septembra 2021 po izbruhu pandemije covida-19.

V razpravi na zasedanju pododbora so evropski poslanci vztrajali, da morajo države članice in zainteresirane strani še naprej sodelovati, da bi vprašanja javnega zdravja obravnavali na ravni EU. Stela Kiriakides jim je odgovorila, da so številna zdravstvena vprašanja v pristojnosti držav, da pa komisija sodeluje z različnimi nacionalnimi organi in industrijo, da bi našla način za reševanje tega skupnega izziva.

Za četrtek, 26. aprila, je napovedala predstavitev reforme farmacevtske zakonodaje EU, ki bo določala razpoložljivost, dostopnost in cenovno dostopnost zdravil.

Euroactiv izpostavlja, da je prenova splošne zakonodaje EU o zdravilih za uporabo v humani medicini zadnje pomembno zdravstveno področje, ki ga bo evropska komisija predstavila pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja v drugi polovici leta 2024.

Evropska komisarka za zdravje in varnost hrane je dejala, da je cilj reforme zagotoviti evropski regulativni sistem za zdravila, ki bo v prihodnosti odporen na krize, hkrati pa še naprej spodbujati inovacije, da bo farmacevtska industrija ostala inovativna v svetovnem merilu. Dostop do zdravil je izpostavila kot politično prednostno nalogo, saj »v EU ne more biti državljanov prvega in drugega razreda«. »Vsi si zaslužimo pravočasen in enakopraven dostop do zdravil,« je dodala.

S pomanjkanjem zdravil se je minulo zimo spopadla tudi Slovenja. Tako kot na ravni EU so bile tudi v Sloveniji največja težava motnje v preskrbi z antibiotiki, predvsem s tistimi, ki vsebujejo amoksicilin, nekaterimi antiepileptiki in zdravili za zniževanje telesne temperature.