Kučan v Dražgošah opozoril na znamenja oživljanja fašizma

Ob 80. obletnici dražgoške bitke se je danes v Dražgošah kljub epidemiološkim razmeram zbrala množica ljudi, ki jo je nagovoril prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Izpostavil je smiselnost upora, opozoril na vse več znamenj oživljanja fašizma in bil kritičen do vladajoče politike.

Kučan je poudaril smiselnost boja in žrtev Slovencev med drugo svetovno vojno. »Bila sta nesorazmerno velik prispevek k obrambi človeške civilizacije pred barbarstvom, ki ga je prinašal fašizem,« je povedal in pojasnil, da je bil prav tako globoko smiseln odpor proti JLA ob slovenski osamosvojitvi, čeprav je bil nasprotnik v orožju močnejši.

Opozoril je, da v tem času, ko se svet spopada s covidom-19, znova prihaja do zaskrbljujočih posegov v vrednotne temelje, na katerih sta utemeljena sodobna demokratična družba in mednarodni pravni red. »Spodjedajo ju populizmi in nacionalizmi, protisolidarnostne suverenitetne doktrine in egoizmi, znotraj katerih je vse več znamenj oživljanja fašizma,« je izpostavil.

Virus ni uspel preprečiti spomina na mrtve pohorske junake

Kot je dejal, se to dogaja tudi pri nas. Vendar ta znamenja ne naletijo na odpor in zavračanje, kakršnega bi bilo pričakovati v narodu, ki je že bil njegova žrtev. »Namesto tega je celo slišati opozorila, da gre za pretiravanja in da o fašizmu govorijo ljudje, ki ga niso izkusili in doživeli. Kot da v narodovem spominu ni tržaškega Narodnega doma, Bazovice, Dražgoš, Osankarice, Begunj, Gramozne jame,« je dejal.

FOTO: Blaž Samec/Delo

»Treba je povedati, kam lahko vodijo razgradnja ustavne ureditve, poskusi vladanja z odloki, izigravanje in izsiljevanje zakonov, posegi v načelo delitve oblasti, napadi na sodstvo in sodnike, na neodvisnost tožilcev in policije, na nadzorne ustanove, na svobodo tiska, na človekove pravice in dostojanstvo, kam vodijo uporaba in spodbujanje sovražnega in prostaškega govora, nespoštovanje ločitve cerkve in države, odnos do beguncev, zloraba zgodovinopisja in enačenje domoljubja z zahtevo po podpori sedanji vladi in politiki največje vladne stranke,« je navedel.

FOTO: Blaž Samec/Delo

Izpostavil je razdvajanje Slovencev in težnje po premiku celotne družbene strukture v desno, tudi skrajno desno. »Prepoznavanje teh teženj je tisto, kar izziva odpor. Ne morejo jih prikriti in zamegliti razdeljevanje predvolilnih daril,« je dejal in napovedal, da bo čas po epidemiji zahteven, cena navideznih kratkovidnih koristi pa visoka.

Imena nacističnih zločinov: Dražgoše, Lidice, Oradour ...

Kot je dejal, je treba realno oceniti razmere in se njihovemu lažnemu slikanju upreti. »Odgovor, ali smo na to pripravljeni, bomo dali na prihajajočih volitvah. Te so edino demokratično sredstvo za zamenjavo oblasti. Zato se je volitev treba udeležiti in premisliti, komu zaupati svoj glas,« je sklenil.

Prisotnih 1500 ljudi

V Dražgošah je Kučanu prisluhnilo okoli 1500 ljudi, ki so se slovesnosti udeležili kljub epidemiološkim razmeram. Organizatorji iz Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in škofjeloškega združenja so po lani odpovedani prireditvi letos kljub nekaterim kritikam sklenili, da slovesnost zaradi izjemnega pomena ohranjanja zgodovinskega spomina vseeno pripravijo.

Današnja proslava v Dražgošah. FOTO: M. D.

Kot so izpostavili, so prireditev organizirali v skladu z epidemiološkimi omejitvami in dovoljenjem škofjeloške upravne enote. Prireditveni prostor so ogradili in za vstop vanj pregledovali izpolnjevanje pogoja PCT. Na prireditvenem prostoru je bilo prostora za nekaj 100 ljudi, številni pa so bili še izven njega.

FOTO: Blaž Samec/Delo

Med zbranimi na prireditvi, ki se je je tokrat sicer vseeno udeležilo manj ljudi kot v običajnih letih, so bili med drugim predstavniki različnih političnih strank, predsednik DZ Igor Zorčič ter predsednik države Borut Pahor, ki je poleg še nekaterih drugih k spomeniku devetim padlim partizanom in 41 pobitim Dražgošanom položil venec.

FOTO: Blaž Samec/Delo

Kar nekaj ljudi se je tudi letos v Dražgoše, v katere je prispelo tudi okoli 25 avtobusov, odpravilo peš. Organiziranih pohodov je bilo sicer precej manj kot običajno. Izvedli so dva tradicionalno najdaljša pohoda, 43. pohod po poti Cankarjevega bataljona in 22. pohod čez Ratitovec, ki pa sta bila zaradi covida-19 in debele snežne odeje na Jelovici tokrat bistveno krajša, omejeno je bilo tudi število udeležencev.

FOTO: Blaž Samec/Delo

FOTO: Blaž Samec/Delo