Vlada brez mandata posega v ustavo

Ob 80-obletnici junaške smrti Milana Majcna in Jančija Mevžlja v Murnicah, je danes v Šentjanžu potekala spominska slovesnost, na kateri je zbranim spregovoril prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Govornik je sedanjo vlado obtožil kršenja ustave in človekovih pravic, napade na sodstvo, tožilstvo in med drugim tudi na neodvisne medije.

Številni partizanski prapori so danes vihrali v Šentjanžu. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

»V marsičem postajamo zelo podobni državi, iz katere smo prav zaradi nasprotovanja taki oblastniški mentaliteti in praksi iz nje odšli pred tridesetimi leti. Namesto upravljanja z javnimi zadevami imamo vladanje, ki postopoma najeda demokratični ustroj države. Čas je, da takemu načinu vladanja rečemo, dovolj je,« je dejal Kučan, več sto navzočih na slovesnosti pa je njegov govor večkrat prekinilo z aplavzom. Po njegovem prepričanju je razgradnja pravnega sistema, kršenje človekovih pravic, odrekanje vladavini prava, večanje socialnih razlik, sramotenje države in njeno smešenje v svetu povsem v nasprotju s pričakovanji, s katerimi se je naša skupnost rodila.

Častna straža člana prvega partizanskega dolenjskega spominskega bataljona v čast junakoma Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju na pokopališču v Šentjanžu. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Kučan meni, da virus in epidemija ne upravičujeta posegov v ustavo, pravni red in človekove pravice. Vse bolj je jasno, da je soočanje z virusom tudi pretveza za povsem druge ideološke cilje. Gre za spreminjanje ustavne ureditve brez mandata, ki bi vladi to dovoljeval. Tako vladanje podpirajo poslušni in lojalni ljudje razporejeni brezobzirnim zasedanjem ključnih kadrovskih točk, kjer se oblikujejo in izvajajo politične, gospodarske in socialne odločitve. O profesionalnosti in strokovnosti ni govora, celo zakoni so pri tem drugotnega pomena.

Upor zoper zlorabo oblasti

»Znova moramo jasno sporočiti, da se nismo pripravljeni podrediti načinu vladanja sedanje oblasti, ki je Sloveniji tuj,« je prepričan Kučan. Toda kljub takemu vladanju obstajajo ljudje, pravi Kučan, ki si upajo misliti in so dovolj pogumni, da so se pripravljeni izpostaviti. Kljub napadom obstajajo še zmeraj neodvisna sodišča in tožilstva, ki varujejo načelo delitve oblasti, obstajajo neodvisni mediji, ki preverjajo delovanje oblasti in obstajajo nadzorne institucije, ki se še upirajo političnim pritiskom in predvsem obstaja močna civilna družba, ki se glasno in s protesti upira zlorabam oblasti. Kučan je prepričan, da želje po svobodi in varnosti ni mogoče zatreti s solzivcem in vodnim topom.

Govornik ni izključil možnosti razglasitve izrednih razmer, s katerimi bi bilo drugo leto mogoče preprečiti redne volitve. Po njegovem bi se bilo pri obrambi demokracije naivno zanašati na podporo Evropske unije, saj se ubada s skupnimi problemi. »Bitko, za obnovo demokracije, je treba dobiti doma«. Pozval je v nujnost sodelovanja opozicijskih političnih strank, v njihov skupen nastop in jasen program obnove političnega in socialnega življenja. »Vladi je uspelo, da smo Slovenci danes med seboj skregani, celo sovražni. Iz zgodovine pa vemo, da skregani narodi končajo na obrobju zgodovine, če sploh obstanejo,« je med drugim dejal Kučan.

Heroja deležna nemške vojaške časti

V zadnjih dneh oktobra leta 1941 sta odšla Milan Majcen in njegov soborec ter bratranec Janči Mevželj v vas Murnice pri Šentjanžu, a sta bila izdana. Nemški vojaki so 28. oktobra popoldan obkolili hišo, v kateri sta se nahajala. Oborožena sta bila zgolj z dvema pištolama in z nekaj ročnimi bombami. Ko jima je med bojem zmanjkalo bomb, sta jih lovila in metala nazaj na okoli 140 okupatorjevih vojakov, kolikor jih je obkolilo hišo. Mevžlja je zvečer ubila ročna bomba, ko jo je ulovil, njegov tovariš Majcen pa se je bojeval do naslednjega dopoldneva, ko ga je okupator pokončal s streli iz strojnic.

Spomenik Milana Majcna v Murnicah pri Šentjanžu. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Njuni trupli so zagrebli v zemljo, vendar je prišel ukaz, da ju je treba odkopati in pokopati z vsemi vojaškimi častmi. Visok nemški častnik ju je svojim vojakom dal za zgled, kako je treba služiti domovini. Menda je celo izjavil, da bi nemška vojska imela svet pod nogami, če bi v svojih vrstah imela nekaj sto takih junakov. V spomin na njuno junaško smrt krajevna skupnost Šentjanž praznuje svoj krajevni praznik. Poleg množice navzočih so se današnje spominske slovesnosti med drugim udeležili poslanec državnega zbora Matjaž Han, nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc, nekdanji predsednik zveze borcev Tit Turnšek in sevniški župan Srečko Ocvirk.