Bolj v tišini je danes pri Treh žebljih na Osankarici potekala spominska slovesnost ob obletnici poslednjega boja Pohorskega bataljona. Organizirane prireditve zaradi bojazni pred okužbami z novim koronavirusom, na kateri bi zbranim spregovoril načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš, tako ni bilo. Toda množica ljudi se je kljub temu poklonila slovenskim junakom, ki so prav na današnji dan pred 79 leti bili svoj poslednji boj. 

Iz policijskih trobil je po Pohorju odmevala slovenska himna Zdravljica. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Pred spomenik, ki že desetletja nemo zre v nebo, je venec položil predsednik republike Borut Pahor, v imenu slovenske borčevske organizacije pa njihov podpredsednik Božo Novak. Marijan Križman, predsednik ZZB za vrednote NOB je povedal, da Pohorski bataljon simbolizira upor Slovencev na Štajerskem in pomeni uresničitev večstoletnih sanj o svoji državi. Njihov boj je takrat še okrepil borbeni duh ljudi v vsakem kotičku naše domovine, je dejal Križman.

Boril se je kot lev

Pred skoraj osemdesetimi leti so v pohorskem snegu obležali mrtvi vsi borci pohorskega bataljona, med njimi tudi oče Alfonz Šarh in njegovi trije sinovi, skoraj še otroci. Njihove preproste, a plemenite sanje o svobodni domovini in svobodnem svetu je ubil smodnik prepričanja o njihovi manjvrednosti. O poteku boja ni podatkov iz prve roke, saj nihče od borcev ni preživel. Toda pisna dokumentacija takratnih okupatorjev zgovorno priča, da so se partizani junaško uprli nemškemu nepremagljivemu vojaškemu stroju, pri čemer je okupator za Šarha zapisal, da se je boril kakor lev in da je njegov najmlajši sin po koncu bitke s smreke zadel nemškega stotnika v vrat. Posebej pa so okupatorji izpostavili junaško smrt Minke Namestnik Sonje, ki se je vrgla med Nemce z ročno bombo. Nemci so zajeli le enega partizana (in ga kasneje ubili) Franca Kunavra Sulca, ki zaradi številnih ran ni mogel izpolniti ukaza komandanta Groge, da nobenega borca ne smejo sovražniki živega zajeti.

Andrej Šiško s somišljeniki po policijski odslovitvi s prizorišča pri Treh žebljih na poti v dolino. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Šarhova hči o namišljenih domoljubih

Hči pohorskega junaka Jelka Šarh poročena Šporin iz občine Ruše se živo spominja svojega očeta Alfonza kot delovnega in zelo skrbnega družinskega človeka. Že leta 1942 so otroke Alfonza Šarha odpeljali v nemška taborišča, njihova mati pa je novembra istega leta umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. »Na svojega očeta sem zelo ponosna. Bil je pravi domoljub in ne tak, ki se zdaj razglašajo za domoljube, vprašanje pa je, kaj si ti domoljubi v resnici mislijo. Toliko je bilo trpljenja in smrti in človek je nad današnjim časom lahko samo razočaran,« je povedala hči heroja Šarha in sestra padlih bratov komaj 12-letnega Vančka, dve leti starejšega Pepčka in 16-letnega Lojzka. 87-letna sogovornica Šporinova je izrazila začudenje, da je odpadla današnja uradna prireditev. Meni, da se z avtobusi v teh časih res ni pametno voziti, za prireditev na prostem pa ne vidi razloga za bojazen.

Med udeleženci slovesnosti je bil tudi Jože Gašparič, predsednik borčevske organizacije iz Ruš, ki z današnjo »povsem počrnelo Slovenijo« ni zadovoljen. Kritično je spregovoril o Pahorju, ker da sedi na več stolih, saj pologa vence na domobranske spomenike, se priklanja fojbam, potem pa pride na Pohorje in še tu polaga vence. »Veste, to preprosto ne gre skupaj. Zato me malce čudi, da danes na tem mestu ni nadškofa Franca Rodeta, ki mu je pred dnevi prav Pahor podelil visoko državno odlikovanje. To, kar se zdaj dogaja v državi, mi preprosto ni všeč,« je bil oster Gašparič, ki ga moti tudi to, da država, čeprav je ustanovljena na temeljih antifašizma, v šolah ne nameni niti ene ure zgodovine o NOB. Dodaja, da je pesnik Karel Destovnik Kajuh nekoč zapisal: Veš mama, težko je umreti, a za to, kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti. Zdaj bi veliki pesnik rekel nekaj povsem drugega, je prepričan Gašparič. 

Velika množica ljudi se je na prizorišču poslednjega boja pri Treh žebljih spomnila padlih junakov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

NIJZ niso vprašali za priporočila

O razlogih za odpoved prireditve smo želeli pridobiti izjavo župana občine Slovenska Bistrica Ivana Žagarja, vendar je bil za nas nedosegljiv. Vojka Osojnik iz njegovega kabineta je kot razlog za odpoved navedla povečano število okuženih in priporočilo ministra za zdravje Janeza Poklukarja, da naj se ljudje izogibajo množičnim prireditev. Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so za Delo sporočili, da z odpovedjo prireditve nimajo ničesar, oziroma NIJZ nihče ni vprašal za kakršnakoli priporočila. 

V snegu in mrazu s praporom na ramenih. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

»Z epidemiološkega vidika in intenziteti širjenja virusa SARS-CoV-2 vsako zbiranje lahko predstavlja povečano tveganje za prenos okužbe. Tveganje za okužbo je večje v notranjih prostorih, medtem ko je tveganje za okužbo na prostem precej zmanjšano in se ga da, v primeru doslednega upoštevanja priporočil, kot sta nošenje mask in zadostna medosebna razdalja, v precejšnji meri zelo dobro zmanjšati,« so razložili na inštitutu. Z bistriške upravne enote so odgovorili, da niso prejeli vloge za izdajo dovoljenja za organizacijo javne prireditve pri Treh žebljih. Njihov načelnik Emil Trontelj je še zapisal, da mora organizator prireditve zaprositi za dovoljenje le v določenih primerih, »ko bi na primer lahko prišlo do ogrožanja varnosti ali pravic drugih«. 

Preberite tudi: Minister Pikalo hvalil EU, vardisti vzklikali Stop fašizmu