Krška nuklearka v varnem stanju, ponovni zagon načrtujejo v 24 urah

Območje Petrinje in Zagreba je danes stresel nov silovit potres z magnitudo 6,3. Nuklearna elektrarna (NEK) v Krškem se je iz varnostnih razlogov zaustavila sama. Kot je za Delo povedala Ida Novak Jerele iz NEK, so tresenje tal pri njih konkretno čutili, a poročil o morebitni škodi za zdaj ni. Tudi včerajšnji potres z magnitudo 5,2, ki se je zgodil na istem območju kot današnji, v NEK ni povzročil nobenih težav, so pojasnilii v Krškem.





Minister za infratrukturo Jernej Vrtovec je povedal, da je do zaustavitve prišlo zaradi avtomatskega delovanja zaščite turbine. Po prvem pregledu NEK potres v elektrarni ni pustil posledic in varnost ni ogrožena, je še dodal minister. Predsednik uprave Neka Stane Rožman je v izjavi, ki so jo povzeli na STA, ocenil, da »letošnje leto ostaja pestro vse do konca«. Ob današnjem potresu je bila jedrska elektrarna samodejno zaustavljena, saj je bil potresni sunek dovolj močan, da je prišlo do ustrezne motnje, ki je pripeljala do zaustavitve elektrarne. »Ta je v varnem stanju brez vsakršnih posledic za okolje, vsi sistemi delujejo normalno. Opravili bomo sistematičen pregled opreme in sistemov in ponovni zagon načrtovali v roku 24 ur,« je dodal.

Uprava za jedrsko varnost po današnjem potresu sodeluje z osebjem NEK. Glede na rezultate pregledov s strani zaposlenih bodo najkasneje v sredo izvedli izredno inšpekcijo v elektrarni, po nadaljnjih analizah dogodka bo sledil še podrobnejši inšpekcijski pregled.

Kljub nenačrtovani zaustavitvi NEK pri oskrbi z električno energijo ni pričakovati težav. Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je največji proizvajalec električne energije v državi, namreč nemoteno nadaljuje s proizvodnjo in nudi vse sistemske storitve. V času potresa so hidroelektrarne na reki Dravi in Soči obratovale nemoteno in v polnem obsegu. V Termoelektrarni Šoštanj normalno obratuje blok 5, medtem ko je šesti blok v remontu. »Hidroelektrarne in termoelektrarne nudijo vse sistemske storitve, tudi ob izpadu NEK,« so sporočili iz HSE.
 

NEK je zasnovana kot potresno varna

Na upravi so pojasnili, da je bila jedrska elektrarna »že v sami zasnovi projektirana z mislijo na potresno varnost.« Od samega idejnega začetka NEK so se izvajale obsežne raziskave in študije lokacije, v času projektiranja pa so že predvideli projektno potresno stopnjo, ki je bila za stopnjo višja od siceršnje vrednosti na takrat veljavni seizmološki karti.

Dejanska potresna varnost NEK je po novejših raziskavah še precej višja od projektne, so zagotovili. Potresno varnost neprestano preverjajo in dokazujejo, hkrati pa skrbijo za protipotresne izboljšave na objektu, kar je že sicer dobro osnovo še dodatno izboljšalo.

»Tako je bilo že na prelomu stoletja z analizami v mednarodnem okolju pokazano, da elektrarna zdrži bistveno višje seizmične obremenitve od že sicer visokih, ki so bile upoštevane pri projektiranju. Stresni testi po dogodku v Fukušimi, ki so bili uvedeni na evropski ravni, so te ugotovitve še dodatno podprli ter pokazali, da je verjetnost potresov, ki bi povzročili izpust radioaktivnih snovi iz Neka, zelo nizka,« so zagotovili.



Visoka seizmična odpornost samega objekta pa še ne pomeni vedno tudi zadostne zaščite pred posledicami potresa. Šibka točka so predvsem električno omrežje oz. daljnovodi izven območja elektrarne, ki se pri potresu lahko zrušijo in zaustavljeni jedrski elektrarni onemogočijo zunanje električno napajanje. To pa je poleg zadostnih količin vode nujno za zagotavljanje hlajenja sredice reaktorja po zaustavitvi in posledičnega preprečevanja škodljivih izpustov v okolico. Zaradi tega je ključnega pomena zagotovitev lastnega električnega napajanja elektrarne v primeru njene zaustavitve. V jedrski elektrarni so zato dvema obstoječima dizelskima agregatoma pred leti dodali še tretjega, s čimer se je verjetnost za možnost izpusta radioaktivnih snovi v primeru potresa dodatno prepolovila.

»Glede na nauke Fukušime so v elektrarni nabavili tudi več dodatnih mobilnih dizelskih generatorjev, kompresorjev za stisnjeni zrak, črpalk, dodatno gasilsko opremo in pripravili dodatna priključna mesta za dobavo hladilne vode ali električnega napajanja v primerih, če bi med najhujšimi naravnimi katastrofami odpovedala vgrajena oprema,« so izpostavili v upravi za jedrsko varnost. Pri močnejših potresih se jedrska elektrarna lahko varno zaustavi brez škodljivih izpustov v okolje. Pri šibkejših potresih, ki so pogostejši, pa lahko varno obratuje brez prekinitev.
 

Zaustavitev zgolj preventivna

NEK so, kot poroča STA, po potresu s središčem v Zagrebu zaustavili že 22. marca, ko so preventivno pregledali sisteme in opremo elektrarne in ugotovili, da zaradi potresa ni bilo odstopanj ali drugih vplivov na delovanje in opremo. V nuklearki imajo za primer morebitnih naravnih in drugih nesreč pripravljene različne in natančne protokole, objekti in sistemi elektrarne pa so konstrukcijsko zasnovani tako, da zagotavljajo integriteto primarnega hladilnega kroga, zadrževalnega hrama in vseh varnostnih sistemov tudi med in po potresih. Po zagotovilih pristojnih potresna odpornost NEK presega obremenitve, ki izhajajo iz dosedanjih potresov v regiji in bistveno presegajo zahteve, ki veljajo za klasične zgradbe.



Vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan Leon Cizelj je marca v pogovoru za Delo Znanost ocenil, da je jedrska elektrarna v Krškem pripravljena na najhujše potrese. Elektrarno so načrtovali za nemoteno delovanje med potresi magnitude najmanj 5 in varno zaustavitev pri najmanj 7. »Z različnimi izboljšavami, h katerim so veliko pripomogli tudi nezaupljivi sosedje v Avstriji in Italiji, je danes varna zaustavitev zagotovljena v potresih magnitude najmanj 8,« je pojasnil.

Leon Cizelj je na družbenem omrežju twitter danes ocenil, da je bilo tokratno tresenje še globoko v območju normalnega delovanja. Projektni pospešek tal »v Krškem je bil med med 0,02 in 0,05g, normalno obratovanje predvideno do 0,15g,« je navedel.

Na območju NEK so sicer najmočnejši potres zabeležili leta 1917. Ta je današnjih merilih dosegel približno osmo stopnjo evropske potresne lestvice. NEK je projektiran na potresni pospešek 0,3 g v višini temeljev, kar približno ustreza potresu devete stopnje lestvice na površju, so dodali.

Zagotovila o varnosti NEK medtem očitno še vedno niso prepričala oblasti na avstrijskem Koroškem. Danes je bilo namreč ponovno slišati pozive k trajnemu zaprtju NEK. Kot sta po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA poudarila koroški deželni glavar Peter Kaiser in pristojna za področje okolja v deželni vladi Sara Schaar, dogodki, kot je bil današnji potres, ponovno dokazujejo, da jedrska energija ni varen energetski vir.

Znano je, da Krško leži na geološki prelomnici, epicenter potresa pa je bil le 85 kilometrov zračne razdalje od Krškega, je opozoril Kaiser. Schaarova pa je dodala, da bi bila v primeru odločitve za podaljšanje življenjske dobe krške nuklearke čezmejna presoja vplivov na okolje neizogibna.