Kršitev je več, a ostajajo neprijavljene

Ljubljana – »Ker zaposlujemo zaradi porodniškega dopusta, je zaželeno, da ima kandidatka že svoje otroke, starejše od treh let in/ali da v načrtu nima porodniškega dopusta naslednji dve do tri leta. Kandidatka mora imeti veselje za delo z ljudmi, biti prijazna in ustrežljiva.«

To je zgolj eden od številnih zapisov, ki jih je mogoče najti na instagramovem profilu Delozlom. Tam so objavljeni zaposlitveni oglasi, izseki sporočil med delavci in delodajalci ter druga sporočila, ki razkrivajo stanje na trgu dela. Pogosto je, kot opozarjajo snovalci profila, najbolj kruto do mladih in žensk.

Da nosečnost številne ženske prikrajša za enake možnosti za zaposlitev in delo, ugotavljajo pri zagovorniku načela enakosti. »Stereotipne predstave in odkrito izraženi predsodki velikokrat nekritično prerastejo v diskriminatorna ravnanja, to je kratenje pravic in priložnosti delavkam zaradi njihove osebne okoliščine nosečnosti.«



Nika Kovač z Inštituta 8. marec, v katerem so se povezali z Delozlomom in pred kratkim pripravili spletno peticijo proti izkoriščanju na delovnem mestu, opozarja, da so postala vprašanja delodajalcev v zvezi s porodniškim dopustom na razgovorih povsem običajna. »Ko govorimo o zaposlovanju, naj bi bile nekatere stvari povsem jasne, kot je tudi, denimo, pravica do bolniške in porodniške, a se je pokazalo, da mlajše generacije tega nimajo. In ni samo revščina zaznamovana s spolom, ampak je s spolom zaznamovana tudi socialna varnost,« opozarja Nika Kovač. »Jasno je tudi, da bi bilo treba z generacijami, ki prihajajo in so podvržene prekarizaciji, povsem na novo definirati, kaj posamezni koncepti pomenijo.«

Podobno ugotavlja tudi Tea Jarc iz sindikata Mladi plus. »Naše članice povejo, da se na trgu dela počutijo diskriminirane, da na razgovorih dobivajo vprašanja o tem, ali načrtujejo družino,« pravi sindikalistka. »Problem je, da smo se na to navadili.«

Strah pred posledicami prijave

»Želel sem izkoristiti svoj delež starševskega dopusta, vendar mi je moj nadrejeni zatrdil, da to ni mogoče. Ko mu je kadrovnica pojasnila, da ta možnost obstaja, se je začel norčevati, da moški niso za to, da bi skrbeli za otroke. Ker so me zaradi tega začeli zbadati tudi sodelavci, sem se odločil, da starševskega dopusta ne bom koristil,« so zgodbo 31-letnega Davida zapisali v posebno zloženko, ki so jo pripravili pri zagovorniku načela enakosti. Poudarjajo, da je izraba starševskega dopusta zakonsko zagotovljena v enakem obsegu obema staršema. »Če zaposleni pri uresničevanju teh pravic pri delodajalcu naleti na odklonilna stališča in slabšo obravnavo, je to diskriminacija. Temu so sorazmerno bolj izpostavljene matere, saj v praksi pogosteje izrabijo take dopuste kot očetje. Včasih pa očetje v zvezi s tem naletijo na še bolj odklonilna stališča in ravnanja.«



Pri zagovorniku so lani prejeli skupno 40 zadev s področja zaposlovanja in dela, kar predstavlja petino vseh prejetih primerov v letu 2019. Opažajo, da se sicer zgolj manjši delež prijaviteljev odloči za oddajo predloga za obravnavo diskriminacije, ki bi mu sledila izdaja odločbe. V večini primerov se nanje obrnejo po nasvet. Kot pravijo, v skoraj polovici primerov ljudje sicer ne govorijo o diskriminaciji, »saj razlogi za slabšo obravnavo ne temeljijo na osebni okoliščini«.

Na inšpektoratu za delo podatkov o prijavah ne spremljajo »tako podrobno«, da bi lahko opredelili, koliko prijav se je nanašalo na diskriminacijo. To je po njihovem povezano tudi s tem, da se te pogosto ne nanašajo samo na eno vsebinsko področje. Jih pa, kot dodajajo, ugotavljajo »v manjšem številu«, pri čemer poudarjajo, da jih je v praksi težko ugotoviti oziroma dokazati, saj običajno ni na voljo materialnih dokazov. Lani so ugotovili 17 primerov kršitev, leto pred tem prav tako. Toda dodajajo, da jih je verjetno več, a iz strahu pred morebitnimi posledicami ostanejo neprijavljene.

Bolj pazljivi

Pri sindikatu Mladi plus od leta 2016 spremljajo zaposlitvene oglase in jih javno objavljajo. Iskalci zaposlitve so po njihovem namreč slabo obveščeni o svojih pravicah. V samo nekaj mesecih po začetku kampanje so inšpektoratu za delo prijavili 49 zaposlitvenih oglasov, pri katerih so zaznali nepravilnosti.

Štiri leta po začetku kampanje Stop kršitvam – za dostojno delo predsednica sindikata ugotavlja, da se je trend obrnil. »Ko smo to začeli, je bilo zelo očitno, da so nekateri delodajalci kršili zakon že v zaposlitvenem oglasu, in brez težav smo jih prepoznali,« pojasnjuje Tea Jarc. »Danes pa to ni več tako očitno. Oglasi so postali veliko bolj splošni, številni delodajalci so postali bolj pazljivi pri tem, kaj vanje zapišejo. Toda to še ne pomeni, da v praksi ni kršitev.«