Mlade izobražene ženske dolgo časa brez dela

Dobra tretjina mladih, starih od 25 do 29 let, ki so prijavljeni v evidenco brezposelnih, je brez dela že več kot eno leto. Več kot polovica med njimi še nikoli ni bila zaposlena. Med vsemi dolgotrajno brezposelnimi pa je največ mladih izobraženih žensk.

Dolgotrajna brezposelnost, ko je posameznik brez dela več kot eno leto, je »pomemben problem slovenskega trga dela«, ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje v zadnji analizi Strokovna izhodišča za leto 2020. Čeprav, kot pravijo, lahko v prihodnjih letih pričakujemo zmanjšanje števila dolgotrajno brezposelnih, pa se bo njihov delež povečeval, saj bo zmanjševanje potekalo počasneje od upada skupne brezposelnosti. Zlasti problematična je po njihovem izrazito dolgotrajna brezposelnost: »Oseba izgublja stik s trgom dela, izgublja samozavest in je vse manj socialno vključena«.

Septembra lani, ko je nastalo poročilo zavoda, je bilo dolgotrajno brezposelnih več kot polovica med vsemi skoraj 70 tisočimi, prijavljenimi v evidenco brezposelnih. »Skrb zbujajoč je razmeroma visok delež mlajših dolgotrajno brezposelnih, saj je med starimi od 25 do 29 let dolgotrajno brezposelna dobra tretjina oseb«, so zapisali na zavodu. Konec lanskega leta jih je bilo nekaj več kot 2500. »V primerjavi z lanskim septembrom se je delež dolgotrajno brezposelnih zvišal v starostnih skupinah do 39 let, medtem ko so se deleži v starostnih skupinah nad 40 let nekoliko zmanjšali.«

Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus, pravi, da so vedno znova presenečeni nad uradno statistiko, saj ta kaže, da razmere na trgu dela le niso tako dobre. »Brezposelnost med mladimi je še vedno visoka, hkrati jih je veliko med njimi dolgotrajno brezposelnih, kar je velik problem,« opozarja sindikalistka. »Govorimo o generaciji, ki je naredila vse, kar se je od nje pričakovalo, se izobraževala z idejo, da bo vstopila na trg dela in prispevala družbi, toda enostavno ne dobi priložnosti.«


 

29 ni enako kot 30,9

Več kot polovica dolgotrajno brezposelnih so iskalci prve zaposlitve, med katerimi je največ žensk. Največ žensk je tudi med vsemi, ki so brez dela več kot eno leto. »Če upoštevamo, da imajo mlade ženske višjo izobrazbo kot mladi moški, lahko zaključimo, da v populaciji dolgotrajno brezposelnih oseb, starih od 25 do 29 let, izstopajo mlade ženske z visokošolsko izobrazbo, praviloma družboslovne smeri, kot so področja izobraževanja učiteljev, uprava, pravo in sociala,« pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje. »Čeprav se povpraševanje po poklicih, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo, povečuje, pa delodajalci pogosteje iščejo kandidate za delovna mesta, pri katerih se zahteva naravoslovna in tehnična izobrazba, ki pa jo ima več moških. Predvidevamo tudi, da so ženske v tej starosti, zaradi bioloških danosti – rodne dobe, za marsikaterega delodajalca manj zanimive,« na zavodu za zaposlovanje opozorijo na diskriminacijo.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da ne odobravajo nikakršne diskriminacije. »Res je v tej starostni skupini večje število dolgotrajno brezposelnih žensk, vendar ugotavljamo, da gre predvsem za brezposelne, ki imajo izbran suficitarni poklic, praviloma družboslovne smeri. Menimo, da je ravno to razlog za njihovo težjo zaposljivost,« pravi Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog. »Z argumentom, da naj bi bilo to povezano tudi z njihovo rodno dobo, se težko strinjamo. Dejstvo je, da je povprečna starost ženske ob rojstvu prvega otroka 30,9 let, torej kasneje od obdobja, o katerem govorite.«
 

Klasična diskriminacija in omejeno odločanje

Da je nezaposlovanje mladih žensk zaradi materinstva in skrbi za otroke klasična diskriminacija žensk, opozarja Majda Hrženjak, sociologinja in raziskovalka pri Mirovnem inštitutu. Po njenem mnenju ta kaže na neenakost žensk zaradi skrbstvenega dela, kar pa je težko dokazovati in sankcionirati. Tudi zato, poudarja Hrženjakova, so politike za enako vključenost moških v starševsko delo, predvsem pa za ustrezno integracijo skrbstvenega dela v ekonomijo, zelo pomembne. »Od žensk se danes pričakuje, da so ekonomsko neodvisne, uspešne v kompetitivnem meritokratskem delovnem okolju, podjetnice in hkrati intenzivne, predane matere. To so kontradiktorne zahteve, ki jih družba postavlja pred sodobne ženske in dejstvo je, da kombiniranje teh vlog ne poteka gladko, da vključuje žrtve,« poudarja raziskovalka. »Očitno je, da imajo delodajalci težave z reprodukcijo delovne sile, kar je po svoje paradoksno – poleg tega, da se izogibajo zaposlovanju mladih žensk zaradi potencialnega materinstva, tudi ne podpirajo tega, da moški koristijo starševski dopust in se enakovredno vključijo v skrb za otroka.«

Da je med dolgotrajno brezposelnimi največ mladih žensk z družboslovno izobrazbo, po njenem kaže na težave spolne segregacije izobraževanja in trga dela, ki je v Sloveniji visoka. Po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov je v Sloveniji na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike zaposlenih okoli devet odstotkov vseh delovno aktivnih žensk v primerjavi s 36 odstotki moških, medtem ko je na področju izobraževanja, zdravja in socialnega varstva zaposlenih okoli 27 odstotkov delovno aktivnih žensk v primerjavi s šestimi odstotki moških. »Spolno segregiran trg dela krepi prepričanje, da veščine in spretnosti določa biološki spol ter utrjuje stereotipe o tem, katero delo se spodobi za žensko in katero za moškega,« poudarja Majda Hrženjak. »To pa omejuje mlade ljudi, da bi se svobodno odločali za izobraževanje in poklic – tako dekleta, da bi se odločala za tehnične in naravoslovne poklice, kot fante, da bi se odločali za socialnovarstvene poklice.«