Kranj je zaradi potresno manj odporne gradnje najbolj ogrožen

V gorenjski regiji je območje osme stopnje evropske potresne lestvice (EMS), močan potres bi povzročil rušenje slabo grajenih stavb in veliko materialno škodo. V omenjeno regijo spadajo občine Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Žiri in Železniki, v njih živi kar 63,49 odstotka prebivalcev regije oziroma okoli 122.537 ljudi.

V Sloveniji so se stresla tla, potres z magnitudo 3,5 blizu Škofje Loke

Manjše območje z intenziteto sedme stopnje EMS, kjer so možne zmerne poškodbe, vključuje kraje, kot so Bled, Jesenice in Radovljica, s 36,51 odstotka prebivalcev regije (približno 70.457 ljudi).

Najbolj potresno ogrožena sta Kranj in Škofja Loka, največje število poškodovanih in smrtne žrtve pa v primeru hujšega potresa lahko po ocenah strokovnjakov prič

akujemo le v Kranju. 

Ocena potresne ogroženosti gorenjske regije. FOTO: Ministrstvo za obrambo

Najboljša preventiva pred potresi je potresno odporna gradnja, ki jo v razvitem svetu zahtevajo predpisi, ki upoštevajo karte potresne nevarnosti. Karta pokaže, kako močne potrese je mogoče pričakovati na določenem območju, ne pa tega, kdaj se bo tako močan potres zgodil.

Kot navaja ministrstvo za obrambo oziroma kranjska izpostava Uprave za zaščito in reševanje v oceni ogroženosti gorenjske regije zaradi potresov, celotna Gorenjska leži v pasu, kjer so za povratno dobo 475 let pričakovani potresi z močjo sedme stopnje EMS ali več.

Stavbe in njihova ranljivost

Med letoma 1964 in 1981, ko so začeli veljati prvi osnovni predpisi o potresno varni gradnji, je bilo zgrajenih večina stavb, v katerih prebiva okoli 66.400 ljudi. Te stavbe so nekoliko bolj odporne, a še vedno ne ustrezajo sodobnim standardom. Skrb vzbujajoče pa je, da več kot 71.521 prebivalcev Gorenjske živi v stavbah, zgrajenih pred letom 1963, ki so potresno najbolj ranljive. Te stavbe večinoma nimajo horizontalnih in vertikalnih vezi, ki so ključne za odpornost proti potresom.

Okoli 55.000 prebivalcev živi v stavbah, grajenih med letoma 1982 in 2010, ki so skladne s sodobnimi gradbenimi normativi in bi večino potresov prestale brez večjih poškodb. Vendar pa so po letu 2010 zgrajene stavbe še vedno redke, saj delež stanovanj v teh novih stavbah na Gorenjskem ostaja pod 15 odstotki. Na območju Kranja je kar 45 odstotkov stanovanj zgrajenih pred letom 1981, kar močno povečuje potresno ranljivost.

Ne vemo, kako potresno varne so šole

V Sloveniji ni celovitega pregleda stanja potresne odpornosti osnovnih šol, visokošolskih ustanov in vzgojno-varstvenih objektov.

Kritična infrastruktura, kot so bolnišnice, šole, energetika in promet, bi ob močnem potresu lahko utrpela resne poškodbe. Analize ministrstva za obrambo in projekta POTROG so razkrile ranljivost številnih javnih stavb, predvsem šol in zdravstvenih ustanov. Pomembna središča, kot je Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, bi prav tako lahko začasno prenehala delovati, kar bi otežilo dostavo pomoči.

Petnajst ljubljanskih stolpnic, ki ne bi prenesle zelo močnega potresa

Leta 2004 je Gradbeni inštitut ZRMK (danes ZAG) izdelal oceno potresne ranljivosti srednješolskih ustanov v Kranju, Škofji Loki in na Jesenicah. Ugotovili so, da so objekti grajeni na različne načine, pri čemer so zidane stavbe brez horizontalnih in vertikalnih vezi najbolj ranljive. Te stavbe imajo malo zidov v prečnih smereh, visoke etaže (3,5 do štiri metre) in pogosto lesene strope, kar povzroča neenakomerno togost in zmanjšuje odpornost proti potresom. Najbolj potresno ogrožene srednješolske ustanove na Gorenjskem so v Kranju, kjer so objekti že bili analizirani v okviru projekta POTROG.

Objekti z armiranobetonskimi okvirji, grajeni pred letom 1981, prav tako ne izpolnjujejo sodobnih standardov. Čeprav so pogosto dobro vzdrževani, je njihova potresna odpornost zaradi nizke gostote armature v stebrih negotova. Sodobnejši armiranobetonski stenasti in montažni objekti so bolj potresno odporni.

Analize so pokazale, da bi bilo za nekatere šole smiselno izvesti natančne statične in protipotresne utrditve. Nekatere šole v Kranju, Škofji Loki in na Jesenicah so sicer to že storile. Kot so nam sporočili iz Mestne občine Kranj, so bili med ključnimi projekti obnova OŠ Janeza Puharja Center, Vrtca Bitnje, mostov na Savskem otoku in čez Savo, nekdanje gradbene šole, gradu Khislstein in Layerjeve hiše. Vsi novi ali rekonstruirani objekti morajo biti skladni z zakonodajo, ki zahteva tudi potresno varnost.

Raziskave kažejo, da več kot 71.521 prebivalcev Gorenjske živi v stavbah, zgrajenih pred letom 1963, ki so potresno najbolj ranljive. FOTO: Arhiv Dela

Potresna odpornost javnih zdravstvenih zavodov, vključno z bolnišnicami, je zelo raznolika in pogosto odvisna od starosti stavb. Nekatere bolnišnice, tudi na Jesenicah, so bile zgrajene v 18. stoletju in so še posebej ranljive. V primeru potresa osme stopnje po evropski potresni lestvici bi bilo treba paciente lahko seliti v manj prizadete bolnišnice, vendar ministrstvo za zdravje opozarja, da je to težko načrtovati zaradi omejenih kapacitet.

Kdaj je potres najbolj nevaren

Statistike kažejo, da so potresi najbolj nevarni ponoči in dopoldne, ko je gostota ljudi v stanovanjskih stavbah, šolah in podjetjih največja. Ponoči so ljudje doma, kar pomeni večjo verjetnost žrtev zaradi rušenja stavb. Dopoldne pa so šole in delovna mesta polni, kar povečuje tveganje za večje število žrtev.

Popoldne so posledice običajno manjše, saj se ljudje manj zadržujejo v zaprtih prostorih.