V Sloveniji so se stresla tla, potres z magnitudo 3,5 blizu Škofje Loke

Kar nekaj prebivalcev po Sloveniji je zgodaj zjutraj ob 03.37 zbudil potres na globini 12 kilometrov. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je imel potres magnitudo 3,5, žarišče pa osem kilometrov jugozahodno od Škofje Loke. 

Po prvih podatkih slovenske meteorološke agencije so potres čutili prebivalci celotne Slovenije. Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa ni presegla V. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98).

Do 6. ure zjutraj so na Arsu prejeli 7653 odzivov prebivalcev. FOTO: Arso

Na spletni strani Arsa, kjer je objavljen vprašalnik o tem, koliko prebivalcev je čutilo potres in kje, so v prve dobre pol ure zbrali več kot šest tisoč odzivov o tresenju tal po državi. 

Po podatkih Evropske seizmološke agencije so tresenje tal čutili tudi v Italiji, Avstriji, v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Poročil o morebitni škodi za zdaj ni, je pa zato potres prestrašil kar nekaj prebivalcev Slovenije, ki jih je zbudilo jutranje tresenje tal. 

Potres V. stopnje po evropski potresni lestvici, ki ima XII stopenj, je močan potres, pri katerem veliko ljudi čuti tresenje tal, lahko se maje pohištvo in loputajo okna in vrata. 

Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo. Čeprav magnitude potresov na ozemlju Slovenije ne dosegajo zelo velikih vrednosti, so zaradi razmeroma plitvih žarišč učinki lahko dokaj veliki. Potresna žarišča nastajajo na vsem ozemlju.

V pasu večje potresne nevarnosti (intenziteta VIII EMS) se na območju Gorenjske regije nahajajo naslednje občine: Bohinjska Bistrica, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki in Žiri. V zmanjšanem pasu VII EMS se nahajajo naslednje občine: Bled, Gorje, Jesenice, Radovljica in Žirovnica.

Navedeno še ne pomeni, da na določenem območju ni mogoč potres z učinki, ki so večji od tistih, ki jih predvideva karta potresne intenzitete (bodisi zaradi lokalnih razmer bodisi zaradi same moči potresa). Možnosti za to so majhne. 

Potresna ogroženost po državi. FOTO: Ministrstvo za obrambo

Najmočnejši potres na ozemlju današnje Slovenije je nastal 26. marca 1511 ob 14. uri po svetovnem času. Nekateri menijo, da sta bila v kratkem časovnem razmiku dva močna sunka. Prvi naj bi ob omenjenem času nastal na Idrijskem, drugi pa okoli 21. ure v Furlaniji. Analize poškodb kažejo, da so bila huda rušenja popoldne v zahodni in osrednji Sloveniji, zvečer pa v Furlaniji - Julijski krajini, Karniji in Benečiji. Prvi naj bi imel magnitudo 6,8, za drugega pa nekateri avtorji ocenjujejo vrednost 7–7,2.

Dvajset let od potresa v Zgornjem Posočju

Letos sicer mineva 20 let od močnega potresa v Zgornjem Posočju. Sunek z epicentrom približno štiri kilometre severno od Kobarida na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo je 12. julija 2004 ob 15. uri in 4 minute po lokalnem času zatresel širše območje Zgornjega Posočja. Čutili so ga po vsej Sloveniji, v severni Italiji ter v večjem delu Avstrije in Hrvaške.

Šlo je za že tretji močnejši potres na tem območju v novejšem času, po katastrofalnih potresih v Furlaniji leta 1976 in v Zgornjem Posočju leta 1998. V primerjavi s potresom leta 1998 se je v omenjenem sprostilo desetkrat manj energije, vendar so bili učinki zaradi lokalnih geoloških dejavnikov nesorazmerno močni in so v Čezsoči dosegli VI. do VII. stopnjo po evropski makroseizmični lestvici, ponekod pa tudi celo stopnjo več.

Poškodovanih je bilo več sto zgradb, od tega jih je bilo treba nekaj porušiti. Zlasti so bili prizadeti objekti, ki od leta 1998 še niso bili sanirani, vendar je bil potres dovolj močan, da je poškodoval tudi že obnovljene ali prej nedotaknjene objekte. Največ učinkov v naravi je bilo v Krnskem pogorju, kjer je nastalo večje število manjših podorov.

Potres je zahteval eno smrtno žrtev, italijanskega planinca, ki ga je na poti med Krnskim jezerom in domom dr. Klementa Juga v Lepeni zasulo padajoče skalovje. Poleg tega je bilo sedem ranjenih. Glavnemu sunku je v naslednjih tednih sledilo več sto popotresnih sunkov, najmočnejši med njimi 14. julija 2004 ob 6. uri 37 minut po lokalnem času z magnitudo 3,6.