Iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so sporočili, da so pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani zaznali več korupcijskih tveganj, zato so vladi, ministrstvu za pravosodje (MP) in ministrstvu za finance (MF) izdali priporočila za ustreznejše upravljanje tovrstnih tveganj in preprečevanje nastanka podobnih primerov v prihodnje.

Kot so dodali v sporočilu za javnost, so zaznali tudi sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, ki pa jih že obravnavajo drugi za to pristojni organi. Kršitev iz lastnih pristojnosti, to je kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ni potrdila, zato je postopek zaključila.

Komisija je postopek začela na podlagi prijave iz januarja 2024, ki je vsebovala očitke o domnevnih nepravilnostih MP pri nakupu stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani za namene ureditve prostorov za sodišča ter očitke o vpletenosti politične stranke Socialni demokrati (SD) v ta nakup, zlasti tedanjega glavnega tajnika SD. Na podlagi pregleda obsežne dokumentacije MP in Državnega odvetništva Republike Slovenije ter javno dostopnih podatkov je Komisija ugotovila, da je bil postopek nakupa omenjene stavbe izveden netransparentno in premalo skrbno (negospodarno, brez ustrezne strokovne podlage).

Zmagovalci in poraženci v aferi zaradi sodne stavbe

Med drugim je ugotovila, »da v dokumentaciji manjkajo ključni dokumenti oziroma zabeležke, ki so za tovrstne večje investicije še posebej pomembni, tako z vidika transparentnosti posla kot krepitve integritete odločanja v javnem interesu (npr. ni razvidno, kdo se je odločil, da je izbrana ponudba primerna za nadaljnjo obravnavo oziroma da se v zvezi s to ponudbo nadaljujejo aktivnosti MP, povezane z nakupom stavbe); strokovne službe in vodstvo med seboj niso bili usklajeni in obveščeni; MF ni preveril dejanske racionalnosti in smotrnosti predvidene porabe sredstev, MP pa je postopek nakupa nadaljeval brez zagotovljenih finančnih sredstev; sodišča so o nakupu stavbe, namenjene prav njim, izvedela šele iz medijev in podobno«.

V KPK poudarjajo, da je tako rekoč celoten postopek nakupa obremenjen s korupcijskimi tveganji. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Poudarek v priporočilih Komisije na načrtu integritete in spremembi ZIntPK

V KPK poudarjajo, da je bil zaradi takšnih in podobnih ravnanj tako rekoč celoten postopek nakupa obremenjen s korupcijskimi tveganji.

Zato je Komisija izdala priporočila za izboljšanje ravnanja s stvarnim premoženjem, pri čemer je vladi predvsem priporočila, »naj vsa ministrstva pozove k zagotavljanju preglednosti in doslednega evidentiranja dokumentacije ter beleženju prisotnosti vseh vpletenih na sestankih; ustanovitvi delovnih skupin za večje projekte, ki vključujejo uporabnike nepremičnin in Državno odvetništvo; ustreznemu načrtovanju časovnic projektov ter h krepitvi notranjih kontrol«.

Komisija je postopek začela na podlagi prijave iz januarja 2024. FOTO: Črt Piksi/Delo

Kot navajajo v nadaljevanju, ima pri tem pomembno vlogo tudi načrt integritete, ki je ob učinkoviti uporabi lahko glavno varovalo pred nastankom korupcijskih tveganj. Vladi so zato priporočili oblikovanje in sprejetje svojega načrta integritete v skladu z določbami ZIntPK in priporočili Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO), ministrstva pa naj v svojih že obstoječih načrtih integritete opredelijo vsa tveganja in ukrepe v zvezi z nakupom nepremičnin in drugim ravnanjem s stvarnim premoženjem.

Ker po veljavni zakonodaji glavni tajniki oziroma generalni sekretarji političnih strank niso opredeljeni kot uradne osebe, Komisija pa lahko ugotavlja kršitve integritete le za to skupino, je MP dodatno priporočila, da pristopi k spremembi ZIntPK, pri kateri se glavne tajnike oziroma generalne sekretarje političnih strank uvrsti med uradne osebe po ZIntPK. Komisija se zato v konkretnem primeru ni mogla opredeliti do očitkov v povezavi z vlogo takratnega glavnega tajnika SD.