Matej Accetto: Težko boste našli ustavnega sodnika, ki bi privolil, da bi ga označili za našega ali njihovega

Za ustavnim sodiščem je v zadnjih nekaj tednih več pomembnih odločitev, nekaj jih je predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto že poudaril ob predstavitvi letnega poročila, še več tem pa smo z njim odprli v podkastu Moč politike. Postavili smo vprašanje o nespoštovanju odločb ustavnega sodišča, ali bi morali voliti »naše« in »vaše« ustavne sodnike, o očitkih SDS, pa tudi o najstarejših zadevah, ki čakajo na presojo ustavnega sodišča.

Cilj ustavnega sodišča je, da bi do konca tega leta obravnavalo vse zadeve, ki so starejše od dveh let. Bo do takrat prišla na vrsto tudi novela zakona o RTV Slovenija, ki je prvič romala na ustavno sodišče konec decembra leta 2022? »Za vsakogar, ki pričakuje oziroma potrebuje odgovor, je dobro, da ga dobi čim hitreje,« je jasen Accetto, a poudarja, da še vedno na ustavnem sodišču obstajajo tudi starejše zadeve – pri trenutno najstarejši iz leta 2019 so prekinili postopek in postavili vprašanje za predhodno odločanje Sodišču EU, kjer je bila prav ta teden obravnava. Gre za pobudi več proizvajalcev v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalcev pri ravnanju z odpadki in skupnim izvajanjem njihovih obveznosti.

»Zadeva pa je zanimiva tudi zato, ker smo očitno postavili zelo pomembna vprašanja. V tej zadevi so intervenirali vsi, ki bi lahko: vseh 27 držav članic, še Združeno kraljestvo, ki ni več država članica Evropske unije, Liechtenstein, Islandija, Norveška, evropska komisija, svet, evropski parlament, mislim, da tudi Evropska centralna banka,« pravi Accetto in dodaja, da če Sodišče EU do konca leta ne bo odločilo – nekaj časa bo ta zadeva nato aktualna tudi še pri njih –, bo zadeva lahko ostala pri njih tudi še konec leta nerešena. »Ampak to bo izjema in niti približno ne pravilo,« je jasen.

Za primerjavo: v Evropi so sodišča, kjer so najstarejše zadeve starejše od desetih let.

Pri omenjeni noveli zakona o RTV Slovenija je ustavno sodišče v odločbi sicer samo dopustilo možnost – ni nujno, da bo to tudi res –, da bi lahko ustrezno večino izoblikovali šele po morebitni spremembi sestave. Prihodnje leto se bo predvidoma začel izbor dveh novih sodnikov, nato se bo mandat iztekel še trem – tudi Accettu. Vsaj o delu novih ustavnih sodnikov bo verjetno glasoval še ta sklic državnega zbora.

Ker je šlo pri izboru do zdaj tudi za številna trgovanja v politiki, ali bi bilo treba prisluhniti ideji nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica, da bi vnaprej, na primer po nemškem zgledu, zagotovili enako število mest »našim« in »vašim«? »Težko boste po mojem mnenju našli ustavnega sodnika, ki bi sam privolil v to, da je javno označen za 'našega' ali 'njihovega', da bi bil označen kot pripadnik, simpatizer ali zagovornik kake svetovnonazorske, kaj šele politične opcije. Mislim, da vsaj velika večina sodnikov iskreno verjame in s svojimi odločitvami kaže, da res ni tako,« je jasen Accetto.

Sam želi vztrajati v prepričanju, da bi morale biti vodilo pri izboru strokovna podkovanost, strokovne izkušnje ter upoštevane osebnostne značilnosti kandidatov, ki so lahko pomembne pri delu v kolegijskem organu, kakršno je ustavno sodišče.

Kako preprečiti bitko za ustavno sodišče?

Do početja SDS, ki je pred evropskimi volitvami znova sklicevala novinarske konference in zatrjevala, da je na odpravo zadržanja vplivala tudi evropska komisarka Věra Jourová, se je predsednik ustavnega sodišča odzval zadržano. Ni želel ugibati, kakšen je njihov namen. Obe strani sta pogovore o konkretnih zadevah namreč večkrat zanikali. A je ponovil, da je sestajanje predstavnikov tovrstnih institucij običajno in celo nujno, saj je ne nazadnje evropska komisija pristojna za pripravo letnih poročil o stanju pravne države v državah članicah EU.

Seveda pa se nismo izognili niti temu, kako je mogoče izboljšati odgovornost za to, da bi bilo izpolnjevanje odločb ustavnega sodišča »sveto« in ne »opcijska« zadeva, kot smo to videli v primeru sodniških plač – zdaj jih je neuresničenih 25 –, pa tudi o nujnosti ustavnih sprememb glede obvladovanja pripada. Povprašali pa smo ga tudi o ustavnem sodniku Klemnu Jakliču, ki je imel status samostojnega podjetnika, ter o tem, kdaj bodo letos ustavni sodniki iz svojih vrst za prihodnje triletno obdobje izbirali novega predsednika ustavnega sodišča.

Klemen Jaklič, sodnik z espejevskim statusom