Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

KPK nadaljuje postopek proti Golobu

Domnevni politični pritiski: Po petih mesecih se nadaljuje razčiščevanje, ali je predsednik vlade kršil integriteto.
Robert Golob je doslej očitke o nedovoljenih pritiskih zanikal. Če bi KPK potrdila kršitev integritete, bi po mnenju predsednika KPK Roberta Šumija in predsednice republike Nataše Pirc Musar moral prevzeti odgovornost in odstopiti. FOTO: Leon Vidic
Robert Golob je doslej očitke o nedovoljenih pritiskih zanikal. Če bi KPK potrdila kršitev integritete, bi po mnenju predsednika KPK Roberta Šumija in predsednice republike Nataše Pirc Musar moral prevzeti odgovornost in odstopiti. FOTO: Leon Vidic
22. 8. 2024 | 05:00
22. 8. 2024 | 12:02
3:49

Na dopisni seji je včeraj senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) po naših neuradnih informacijah sprejel odločitev o nadaljevanju postopka zoper predsednika vlade Roberta Goloba zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve.

Preiskavo so morali ustavili, ker predsedniku vlade Robertu Golobu oziroma njegovemu zagovorniku Stojanu Zdolšku niso mogli omogočiti vpogleda v spis zadeve. To jim je sredi februarja preprečilo specializirano državno tožilstvo, ki je želelo najprej zavarovati vse dokaze, saj v tej zadevi poteka še predkazenski postopek. Slišati je, da naj bi z odobritvijo čakali tudi, da se na pogovor odzove Golob. Zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov tožilci podrobnosti sicer ne razkrivajo. Toda prejšnji mesec so, kot smo poročali, KPK le prižgali zeleno luč.

Golob oziroma njegov pooblaščenec pa bosta zdaj skladno z drugim včeraj sprejetim sklepom vpogledala v spis KPK. Zdolšek je doslej vselej zanikal, da gre za zavlačevanje, ampak naj bi svoji stranki želel le omogočiti »temeljne pravice«.

Vendar to ni bila edina težava za nadaljevanje postopka KPK, premierov pooblaščenec je skušal doseči tudi izločitev namestnika komisije Simona Savskega zaradi njegovih kritičnih komentarjev na družbenih omrežjih. V času sodnih postopkov, ki so še v teku, tako senat ni bil sklepčen, saj se je že pred tem izločil predsednik KPK Robert Šumi. Le »drugi« namestnik David Lapornik pa sam sklepov ni mogel potrjevati. Rešitev za to zagato sta na koncu ponudila iztek mandata Savskega in tudi imenovanje njegove naslednice Martine Divjak, doslej vodje zagovorništva in namestnice direktorja CNVOS. Mandat je nastopila 1. avgusta.

image_alt
Napadi z obeh polov kažejo na dobro delo KPK

Kako bo zdaj ravnala KPK, še ni znano, a pričakovati je, da bo na pogovor povabila Goloba in ga soočila z očitki Bobnarjeve in nekdanjega v. d. šefa Policije Boštjana Lindava o zahtevah, naj odpustita posameznike, ki Golobu in njegovim sodelavcem niso bili pogodu. To je Bobnarjeva zavračala. Na enem zadnjih sestankov, preden se je konec decembra 2022 odločila za odstop, naj bi ji Golob po njenih besedah ponudil, da si lahko povrne zaupanje, če nekdo izgubi službo. »Ko sem ga vprašala, kdo naj bi izgubil službo, je rekel, da Martin Jazbec,« je pojasnjevala pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki jo vodi Gibanje Svoboda in predsednik katere v zadnjem obdobju ne vidi več potrebe po nadaljnjem razjasnjevanju okoliščin tega primera.

image_alt
Preiskovalni boj 6.0

Vsaj v medijih pa je Golob doslej očitke o nedovoljenih pritiskih zanikal. Če bi KPK ugotovila nasprotno in potrdila kršitev integritete, bi po mnenju Šumija in predsednice republike Nataše Pirc Musar moral prevzeti odgovornost in odstopiti. Tudi ta izjava predsednice in še prej zaposlitev Bobnarjeve kot svetovalke sta sicer krivi za številna nesoglasja med najvišjima političnima akterjema.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine