Kljub dodatni zaščiti je prijav žvižgačev malo

V kadrovskem podjetju Trenkwalder ugotavljajo, da v Sloveniji kljub temu, da zakon od lani dodatno ščiti posameznike, ki prijavijo ali razkrijejo informacije o nepravilnih ravnanjih v delovnem okolju, bodisi da gre za korupcijo, goljufije, strokovne napake ali malomarnosti, beležimo le malo »žvižgov«, kar je najbrž še vedno posledica strahu in nepoznavanja.

Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki velja od lani, je v slovensko zakonodajo prenesel evropsko direktivo o zaščiti prijaviteljev. Podjetja oziroma zavezanci z več kot 50 in manj kot 250 zaposlenimi so se morala uskladiti z novim zakonom najkasneje do 17. decembra lani.

»Cilj sprejetja zakona o zaščiti žvižgačev je preprečiti povračilne ukrepe proti prijaviteljem, zlasti delodajalcev. Zakon tako za prijavitelje zagotavlja ustrezno in celovito podporo, pomoč ter učinkovito sodno varstvo, kar pomeni, da so oziroma bodo žvižgači deležni zaščite pred razkritjem identitete, v primeru povračilnih ukrepov pa jim morajo biti med drugim ponujeni svetovanje, informacije ter druga podpora za uveljavljanje zaščitnih ukrepov,« pojasnjuje Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v Trenkwalderju.

Zaščita žvižgačev: med pričakovanji in družbeno stvarnostjo

Obenem v podjetju poudarjajo, da zakon prinaša določene prednosti tudi za dobavitelje in kupce oziroma vse poslovne partnerje neke organizacije tako z vidika zaupanja, transparentnosti, dolgoročne stabilnosti, višje kakovosti storitev in izdelkov, usklajevanja s standardi kot tudi zmanjševanja in obvladovanja poslovnih tveganj ter bolj stabilnega in etičnega poslovnega okolja.

Zaposleni morajo poznati postopek prijave

Skladno z zakonom morajo podjetja in organizacije, ki so zavezanci, vzpostaviti ustrezne sporočilne mehanizme za celovito zaščito prijaviteljev, kot so notranji kanali za prijavo kršitev, evidence in obravnave prijav, določitev zaupnika, ki bo zadolžen za prejemanje oziroma obravnavo prijav ter tudi priprava notranjega akta.

Predvsem pa je pomembno, opozarjajo v Trenkwalderju, da se s tem seznanijo tudi zaposleni, da poznajo postopek prijave in da vedo, da je podjetjem prepovedano izvajati povračilne ukrepe proti prijaviteljem. Poleg tega mora postopek prijavitelju zagotavljati anonimnost. Ne glede na to, kako žvižgač odda prijavo – zaupniku ali prek spletne strani podjetja –, mu mora biti zagotovljena najvišja mera zaščite.

Zakon za prijavitelje zagotavlja ustrezno in celovito podporo, pomoč ter učinkovito sodno varstvo, pravi Alenka Kraljič. FOTO: Osebni arhiv

Alenka Kraljič o prednostih zakona za vse vpletene še pravi: »Želimo si, da podjetja oziroma predstavniki delodajalcev prepoznajo dodano vrednost zakona tako za svoje poslovanje kot za zaposlene. Zaradi opozoril žvižgačev je namreč mogoče odpraviti marsikatero nepravilnost, ki je za podjetje problematična tako s finančnega, etičnega ali poslovnega vidika, ob tem pa so zaposleni zaščiteni. Zato je pomembno, da podjetja zagotovijo enostaven in pregleden dostop do informacij o načinu uporabe notranjih poti za prijavo in tudi o notranjem aktu o zaščiti prijaviteljev.«

Več kot polovica prijav je anonimnih

Po navedbah poročila protikorupcijske komisije za leto 2023 jim je podatke o notranjih prijavah v zakonskem roku sporočilo 2038 zavezancev. Skupaj so prejeli 433 notranjih prijav, od tega 233 anonimnih. Utemeljenih je bilo 184.

Do 1. marca letos je o zunanjih prijavah komisiji sicer poročalo vseh 25 organov za zunanjo prijavo, ki so skupaj prejeli 77 prijav.

V Trenkwalderju ocenjujejo, da je takšnih prijav »relativno malo«: »Kar pa še ne pomeni, da se raznovrstne nepravilnosti in krivice v organizacijah ne dogajajo. Oziroma je možno tudi, da so delodajalci že predhodno aktivni in relativno učinkoviti v ugotavljanju in razreševanju nepravilnosti.«