Zamolčani lobistični stiki

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) na podlagi analize lanskih prijav oziroma še bolj neprijav lobističnih stikov ugotavlja, da je lobiranje nezadostno razumljeno, zaradi česar predlagajo niz ukrepov in aktivnosti, ki so osredotočeni predvsem na ozaveščanje.

Še posebej vzbuja skrb trend nizke stopnje poročanja na lokalni ravni – o nobenem stiku ni poročalo kar 206 občin, preostalih šest pa o 101 lobističnem stiku, po drugi strani pa pri prijavljenih stikih na vseh ravneh prihaja do številnih napak – pri petnajstih odstotkih vseh prijavljenih stikov sploh ni šlo za lobiranje. Kot ugotavljajo na KPK, kot lobiranje zavezanci pogosto opredelijo prošnje ali vabila na sestanek, prav tako stike s predstavniki pravnih oseb javnega prava in lokalnih skupnosti, čeprav navedene situacije ne pomenijo lobiranja.

Posebej izstopa ministrstvo za javno upravo, ki je od 61 poročanih kar 39 stikov, to je 63,93 odstotka, neustrezno opredelilo kot lobiranje.

Po drugi strani so posamezniki iz organizacij, ki so preveč pridno prijavljale stike, te kdaj tudi zamolčali. KPK pa jih je odkrila s primerjavo podatkov iz poročil interesnih organizacij, za katere so lobirale osebe – oddanih je bilo 257 poročil. Skupno je bilo takih 240 primerov pri 26 državnih organih. O kršitvah sicer še ne gre govoriti, med drugim zaradi možnih napak, saj bo KPK še povprašala za razjasnitev dejanskega stanja in morebitno oddajo poročil.

INFORAFIKA: Delo

Ob primerjavi zapisov lobirancev s podatki iz poročil registriranih lobistov pa so ugotovili, da so lobiranci poročali o vseh stikih, ki so jih v svojih poročilih navedli registrirani lobisti. Večja težava je, da ti niso poročali o svojem delu, zato bodo dvajsetim izrekli upravne sankcije. Skupno je bilo vpisanih 84 lobistov, a naj bi jih glede na poročila le pet izvajalo lobiranje.

Komisija za preprečevanje korupcije napoveduje, da bo akterje sicer ozaveščala o napakah, a navaja, da bi bilo nujno tudi spremeniti zakonodajo – aktualna na tem področju namreč ne omogoča učinkovitega nadzora lobističnih stikov in ne sledi mednarodnim trendom v razvoju lobistične regulative, med katerimi je tudi odprava izjem oziroma predrugačenje definicije lobista. Dodatno bi bilo treba za izboljšanje nadzora uskladiti časovno poročanje lobirancev in lobistov, saj morajo prvi poročati redno, drugi pa lahko poročajo šele konec januarja za celotno preteklo leto.