Neomejen dostop | že od 9,99€
Iz urada predsednice republike Nataše Pirc Musar so včeraj javnost prvič, odkar je na tej funkciji, povabili na predstavitev kandidatke pred njenim imenovanjem oziroma posredovanjem predloga v imenovanje državnemu zboru. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije takšno predstavitev kandidata oziroma kandidatke, ki bo zasedel mesto v senatu Komisije za preprečevanje korupcije, namreč eksplicitno predpisuje. V drugih primerih se zdi, da jim nova predsednica republike ni naklonjena.
Današnja javna predstavitev Martine Divjak, kandidatke za namestnico predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo predvidoma po izteku mandata nadomestila Simona Savskega, je tako izjema. Doslej je ni bilo tako pri manj izpostavljenih funkcijah oziroma kandidatih za člana stalnega arbitrarnega sodišča v Haagu, štiri člane državnotožilskega sveta, tri člane sodnega sveta kot pri bolj izpostavljenih za sodnika na ESČP in kandidatki za informacijsko pooblaščenko.
Javne predstavitve je sicer nekdanji predsednik republike Borut Pahor uvedel leta 2016 z namenom povečanja preglednosti in kakovosti postopkov izvolitev visokih državnih funkcionarjev ter okrepitve zaupanja javnosti. Omogočale pa so tudi, da javnost kandidate spozna, še preden o njih dokončno odloči sam oziroma državni zbor.
Neuradno je sicer slišati, da so se pri njegovi naslednici odločili za opuščanje javnih predstavitev prav v dobro kandidatov, ki jih je javnost večkrat »secirala« oziroma občasno tudi poskušala doseči njihovo neizvolitev. Dobrih kandidatov za najbolj izpostavljene funkcije pa je tako vse manj.
»Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je odločna zagovornica transparentnosti delovanja vseh vej oblasti in njihovih institucij. Njen osnovni cilj je predvsem izbira najbolj strokovnih in kompetentnih posameznikov, ki bodo svoje naloge opravljali neodvisno, z visoko mero etike in integritete,« v zvezi s tem odgovarjajo v njenem uradu.
A težko je verjeti, da kandidate s funkcij odvrača le javno predstavljanje ob imenovanju, ampak tudi vsesplošna nizka politična kultura in razmeroma nizko plačilo za odgovorno delo, na kar je opozoril tudi predsednik KPK Robert Šumi ob le eni prijavi – še ta je bila neustrezna – na prvi poziv za njegovega namestnika. Kandidatko je tako predsednica republike izbrala šele po drugem javnem pozivu. Nanj je prispelo pet prijav, a je zeleno luč izbirna komisija neuradno dala le Martini Divjak, vodji zagovorništva in namestnici direktorja CNVOS. Ukaz o njenem imenovanju bo – kot so sporočili iz predsedničinega urada – predsednica republike podpisala po javni predstavitvi.
Na veliko večino že omenjenih funkcij kandidate na predlog predsednice republike volijo poslanci, ki so vse do zadnjega glasovanja o treh članih sodnega sveta bolj ali manj upoštevali njene predloge. Konec maja pa so na tajnem glasovanju izglasovali le enega novega člana sodnega sveta, in sicer profesorja prava Marka Novaka. Preostali kandidati – odvetnica Tanja Bohl, pravnik Rajko Pirnat in notar Valter Vindiš – niso dobili ustrezne podpore. Neuradno je šlo tudi za sporočilo predsednici republike, ki v nasprotju s svojim predhodnikom Pahorjem doslej ni vodila posebnih posvetovanj pred izborom kandidatov z vodji poslanskih skupin, ampak jih je – kot je mogoče slišati – malodane postavila pred izvršeno dejstvo.
Omeniti velja, da med predsednico republike ter predsednikom vladajoče stranke Robertom Golobom že vseskozi nastajajo kratki stiki.
A zatem je predsednica republike Nataša Pirc Musar z vsemi vodji poslanskih skupin opravila pogovore glede prihodnjih kandidacijskih postopkov, pri katerih je predvideno glasovanje v državnem zboru. »Predsedničini pogovori z vodji poslanskih skupin bodo potekali tudi v prihodnje in jih predsednica vidi kot del rednega dialoga z državnim zborom,« odgovarjajo iz njenega urada.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji