Galerija
Tomaž Vesel: »Tudi tovarna zlobe si mora vzeti premor«
Zaključen je postopek glede opravljanja dodatne funkcije predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela.
Tomaž Vesel je naprej zatrjeval, da mu je o tej zadevi KPK že podala mnenje, a s takim dokumentom KPK ne razpolaga. Nato pa vztrajal, da s pravnega vidika ne bi smelo biti problema, saj je 27. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije tako jasen, da bi zelo težko ugotovili kršitev. FOTO: Jure Eržen/Delo
12. 5. 2021 | 10:20
12. 5. 2021 | 15:20
4:47
A+A-
Komisija za preprečevanje korupceije (KPK) je zaključila obravnavo suma nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela z opravljanjem funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi (FIFA). Ker ni ugotovila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je postopek ustavila.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč v 27. členu določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.
Glede na namen ustanovitve in način delovanja pa po pojasnilih protikorupcijske komisije FIFA ustreza pravnoorganizacijski obliki ustanove, zato v primeru predsednika računskega sodišča KPK ni ugotovila nezdružljivosti funkcij, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije poklicnemu funkcionarju ne prepoveduje opravljanja funkcije člana nadzornega odbora v ustanovi.
A KPK v konkretnem primeru opozarja, da ne gre niti za športno niti za pridobitno dejavnost kljub prejetemu plačilu za opravljanje funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri FIFI. Višina plačila v kontekstu določanja pridobitnosti dejavnosti pa po njihovem v tem primeru ni relevantna, saj v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami ne predstavlja kriterija presoje in se glede na razmere v posameznih državah lahko bistveno razlikuje.
Tako v tem kot tudi v preteklih postopkih, ki jih je KPK vodila, pa zaznava sistemska korupcijska tveganja v povezavi z različno ureditvijo nezdružljivosti opravljanja funkcij ter prepovedi članstva in dejavnosti. Zato bo KPK podala vladi pobudo za poenotenje ureditve področja nezdružljivosti funkcij za poklicne funkcionarje, pri katerem se lahko po potrebi opredeli tudi sprejemljiva višina dohodkov, ki jih poklicni funkcionar pri opravljanju dodatne dejavnosti lahko pridobi.
KPK bo v pobudi opozorila tudi na različno sankcioniranje imenovanih in voljenih funkcionarjev v primerih zaznanih kršitev v povezavi z nezdružljivostjo opravljanja funkcij, prepovedjo članstva in dejavnosti.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč v 27. členu določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.
Glede na namen ustanovitve in način delovanja pa po pojasnilih protikorupcijske komisije FIFA ustreza pravnoorganizacijski obliki ustanove, zato v primeru predsednika računskega sodišča KPK ni ugotovila nezdružljivosti funkcij, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije poklicnemu funkcionarju ne prepoveduje opravljanja funkcije člana nadzornega odbora v ustanovi.
A KPK v konkretnem primeru opozarja, da ne gre niti za športno niti za pridobitno dejavnost kljub prejetemu plačilu za opravljanje funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri FIFI. Višina plačila v kontekstu določanja pridobitnosti dejavnosti pa po njihovem v tem primeru ni relevantna, saj v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami ne predstavlja kriterija presoje in se glede na razmere v posameznih državah lahko bistveno razlikuje.
»Tudi tovarna zlobe si mora vzeti premor«
Predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela odločitev KPK glede združljivosti njegovih funkcij ne preseneča. Te argumente, pravi, je preverjal že leta 2016, ko je bil na čelu protikorupcijske komisije Boris Štefanec. »Precej čudno bi bilo, če ne bi poznal zakonodaje,« je dejal in dodal, da ni imel nič proti, da se ocena opravi znova.
Ob današnji objavi pa vidi dobro priložnost, »da se mu nekateri politični akterji zaradi določenih izjav, ki niso bile na mestu, opravičijo«. Takšno opravičilo, ki ga je sicer iluzorno pričakovati, bi po njegovem zelo prispevalo h kulturi dialoga v slovenskem javnem prostoru. »Tudi tovarna zlobe si mora vzeti premor,« je še dejal.
Ob ocenah SDS, da gre za pričakovano odločitev in v skladu z napovedmi, da se podaja v politiko, pa je Vesel še dejal, da že to pove, da gre za tovarno zlobe, ki pa počasi postaja že tovarna nemoči.
Sam rešitev vidi v vzpostavitvi dobre komunikacije in da se s predsednikom vlade Janezom Janšo vendarle mirno pogovorita. Mislim, da je bi bilo to dobro za kulturo dialoga v Sloveniji in tudi za njegovega naslednika oziroma naslednico. »Dobro bi bilo, da se stvari umirijo, saj računsko sodišče lahko zelo veliko prispeva k pregledu raznih družbenih dogodkov in javnofinančnih aktivnosti,« je še dejal.
Predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela odločitev KPK glede združljivosti njegovih funkcij ne preseneča. Te argumente, pravi, je preverjal že leta 2016, ko je bil na čelu protikorupcijske komisije Boris Štefanec. »Precej čudno bi bilo, če ne bi poznal zakonodaje,« je dejal in dodal, da ni imel nič proti, da se ocena opravi znova.
Ob današnji objavi pa vidi dobro priložnost, »da se mu nekateri politični akterji zaradi določenih izjav, ki niso bile na mestu, opravičijo«. Takšno opravičilo, ki ga je sicer iluzorno pričakovati, bi po njegovem zelo prispevalo h kulturi dialoga v slovenskem javnem prostoru. »Tudi tovarna zlobe si mora vzeti premor,« je še dejal.
Ob ocenah SDS, da gre za pričakovano odločitev in v skladu z napovedmi, da se podaja v politiko, pa je Vesel še dejal, da že to pove, da gre za tovarno zlobe, ki pa počasi postaja že tovarna nemoči.
Sam rešitev vidi v vzpostavitvi dobre komunikacije in da se s predsednikom vlade Janezom Janšo vendarle mirno pogovorita. Mislim, da je bi bilo to dobro za kulturo dialoga v Sloveniji in tudi za njegovega naslednika oziroma naslednico. »Dobro bi bilo, da se stvari umirijo, saj računsko sodišče lahko zelo veliko prispeva k pregledu raznih družbenih dogodkov in javnofinančnih aktivnosti,« je še dejal.
Tako v tem kot tudi v preteklih postopkih, ki jih je KPK vodila, pa zaznava sistemska korupcijska tveganja v povezavi z različno ureditvijo nezdružljivosti opravljanja funkcij ter prepovedi članstva in dejavnosti. Zato bo KPK podala vladi pobudo za poenotenje ureditve področja nezdružljivosti funkcij za poklicne funkcionarje, pri katerem se lahko po potrebi opredeli tudi sprejemljiva višina dohodkov, ki jih poklicni funkcionar pri opravljanju dodatne dejavnosti lahko pridobi.
KPK bo v pobudi opozorila tudi na različno sankcioniranje imenovanih in voljenih funkcionarjev v primerih zaznanih kršitev v povezavi z nezdružljivostjo opravljanja funkcij, prepovedjo članstva in dejavnosti.
Kje je domnevno pisno mnenje?
KPK se je opredelila tudi do izjav, ki sta jih predsednik računskega sodišča in nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec javnosti dala glede domnevnega pisnega mnenja KPK, ki naj bi bilo v preteklosti izdano v povezavi s to zadevo. S takšnim dokumentom KPK ne razpolaga niti ga na poziv KPK ni predložil predsednik računskega sodišča. Ravnanja, kot so zavajanje in podajanje neresničnih izjav funkcionarjev, lahko KPK obravnava kot sum kršitve integritete. Ker pa v konkretnem primeru ni mogoče v popolnosti ovreči trditve o obstoju dokumenta (izdajo mnenja je potrdil nekdanji predsednik KPK, prav tako se je nanj v svojih prijavah sprememb premoženjskega stanja skliceval predsednik računskega sodišča), KPK javnih navedb in sklicevanja na dokument, ki kasneje ni bil predložen, ni mogla šteti kot zavajanje in postopka s področja suma kršitve integritete ni uvedla.
KPK se je opredelila tudi do izjav, ki sta jih predsednik računskega sodišča in nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec javnosti dala glede domnevnega pisnega mnenja KPK, ki naj bi bilo v preteklosti izdano v povezavi s to zadevo. S takšnim dokumentom KPK ne razpolaga niti ga na poziv KPK ni predložil predsednik računskega sodišča. Ravnanja, kot so zavajanje in podajanje neresničnih izjav funkcionarjev, lahko KPK obravnava kot sum kršitve integritete. Ker pa v konkretnem primeru ni mogoče v popolnosti ovreči trditve o obstoju dokumenta (izdajo mnenja je potrdil nekdanji predsednik KPK, prav tako se je nanj v svojih prijavah sprememb premoženjskega stanja skliceval predsednik računskega sodišča), KPK javnih navedb in sklicevanja na dokument, ki kasneje ni bil predložen, ni mogla šteti kot zavajanje in postopka s področja suma kršitve integritete ni uvedla.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji