Neomejen dostop | že od 9,99€
Na Mali gori pri Ribnici, kjer so italijanski karabinjerji in domači izdajalci maja leta 1941 napadli člane organizacije Tigr, je potekala državna proslava ob dnevu upora. Predsednik DS Alojz Kovšca je v govoru izpostavil vsakodnevne razprtije in pozval k njihovemu preseganju.
Izbira lokacije državne proslave je znova razdvajala in sprožila proteste, prireditve se nista udeležila ne predsednik države Borut Pahor ne predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, enako ne predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman.
Kovšca je v slavnostnem govoru povedal, da so se trije člani ilegalne organizacije Tigr, Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja, leta 1941 na Mali gori spopadli z italijansko patruljo in tako »v imenu svobode tvegali svoja življenja kot prvi uporniki proti fašizmu in nacizmu v tedanji močno naelektreni Evropi«. Na predvečer praznika, ki datumsko obuja dan ustanovitve Osvobodilne fronte 27. aprila 1941, o tej sicer ni bilo slišati besed.
Vloga Tigrovcev je bila po prepričanju predsednika državnega sveta neprecenljiva. »Zato je prav, da letošnji dan upora proti okupatorju posvetimo njim, tem srčnim borcem za svobodo, ki so bili dolga leta oropani identitete. Dejstvo namreč je, da je bil njihov prispevek k svobodi dolga leta zamolčan, prav tako tudi zgodovinski pomen borcev Tigr,« je povedal.
Težnje in boj Tigrovcev je po besedah Kovšce danes mogoče povezati z zahtevo slovenskega naroda po svobodi in samoodločbi, ob čemer je poudaril, da ima vsak narod elementarno pravico do obstoja in izražanja nacionalne samobitnosti. »Svoboda je namreč vrednota, ki je nad življenjem. Življenje brez svobode ni življenje, ampak životarjenje,« je še izjavil.
Dotaknil se je tudi aktualnih razmer v državi. »Veliko je besed sovraštva, zamer in krivde med nami, pa vendar so tudi besede ponosa, sodelovanja in povezovanja, ki prinašajo bolj svetlo luč med nas in bi jih prav zato morali imeti za zgled v naših dnevnih peripetijah in razprtijah. Naši predniki so znali v ključnih viharno temnih trenutkih poiskati svetlobo. Dajmo jo tudi mi danes. Naj bo ta praznik, dan upora proti okupatorju, praznik slovenske trme, poguma, vstajništva, pa tudi praznik svetlobe in miru. Praznujmo ga, že zavoljo naših pogumnih prednikov, kot en povezan narod v duhu solidarnosti in strpnosti,« je pozval.
Državne proslave sta se udeležila premier Janez Janša in ribniški župan Samo Pogorelc. Janša se je ob tej priložnosti poklonil spominskemu vencu na obeležju. Predsednik republike Borut Pahor se proslave ni udeležil, saj se na povabilo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića mudi v Zagrebu.
Kot je pojasnil ob robu današnjega srečanja z Robertom Golobom, se je z Milanovićem želel srečati pred četrtkovim obiskom nemškega predsednika Franka-Walterja Steinmeierja v Berlinu. Ob tem je poudaril, da če je predsednik republike v državi, se proslave mora udeležiti. »Bil bi tudi na tej, tudi če ni sklicana točno po mojih željah,« je dodal. Pahor se namreč ne strinja z izbiro lokacije proslave, so minuli teden sporočili iz njegovega urada.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji