Janšev poskus revizije zgodovine

Formalno na proslavo vabi državni vrh, čeprav se predsednika republike in državnega zbora Borut Pahor in Igor Zorčič nista strinjala z izbiro lokacije, prav tako nista bila obveščena o programu in govorcih. Zorčiča na Malo goro zato ni bilo, ker meni, da pravzaprav ne gre za državno proslavo. Prav tako je svojo odsotnost napovedal Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB, češ da gre za spreminjanje in prikrajanje zgodovine po meri desnice ter da želi SDS izničiti pomen Osvobodilne fronte.

»Ista zgodba se ponavlja vsakič, ko vlada Janez Janša ali ko je v opoziciji, poskuša spremeniti tudi praznike in proslave. V primeru Male gore gre pač za to, da bi praznik upora proti okupatorju obesili na nekaj drugega, že večkrat so poskušali tudi z zakonom o praznikih. V širšem kontekstu gre za to, da je za avtokratske režime revizija zgodovine enako pomembna kot prevlada nad ekonomijo, pravosodjem in represivnimi organi,« komentira zgodovinar Božo Repe. Ta revizija mora vključevati vsa področja, od šolstva do praznikov, proslav, veteranskih organizacij, medijev in drugega, dodaja Repe, zelo pomembno je tudi vizualno prikrajanje zgodovine. Tako se pojavljajo novi kipi, stari izginjajo, postavljajo se table za neke izmišljene ali nepomembne dogodke, za katere še zgodovinarji ne vedo, kaj naj bi res pomenili.

Božo Repe, zgodovinar FOTO: Tomi Lombar

»Na osebni ravni pa ima Janša še dva problema z zgodovino: eno je njegov oče, ki se je znašel v domobranstvu in si je o njem izmislil mitološko zgodbo; drugo pa njegova goreča komunistična preteklost, ki je s prvim seveda povsem v nasprotju. Zato morajo biti 'zmagovalci' druge svetovne vojne domobranci, on pa 'junak' osamosvojitve, ki je Slovence odrešil komunizma in se še vedno kot sveti Jurij proti zmaju bori proti njim,« še ocenjuje zgodovinar.

Na Mali gora so karabinjerji in domači izdajalci maja leta 1941 napadli člane organizacije Tigr in to poskušajo v SDS po oceni borčevske organizacije izrabiti za prikaz prvega spopada z okupatorjem na Slovenskem. »Tam ni šlo za spopad, ampak za poboj izdanih,« razlaga Križman.

Ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, je bila, kljub prizadevanjem urada predsednika države, da bi bila izbrana druga lokacija, na Mali gori nad Ribnico ob obeležju organizacije Tigr slovesnost. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega sveta in podpredsednik stranke Konkretno Alojz Kovšca.