Koprski in tržaški vodovod spet povezana

»Vsaka kaplja vode šteje,« meni direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj, ki je danes v Trstu, skupaj z Robertom Gasparettom iz AcegasApsAmga,  podpisal sporazum o ponovni povezavi s tržaškim vodovodnim omrežjem. Med Korošci (Santa Barbara) na italijanski strani in Elerji na slovenski se po novem lahko pretaka od šest do 15 litrov vode na sekundo, kar utegne v poletnem obdobju pomanjkanja vode omiliti predvsem težave v okoliških vaseh.  Količina je tudi primerljiva s količinami vode, ki so jih lansko poletje dovažali iz reke Unice. V prihodnje pa naj bi med vodovodnim sistemom Kopra in Trsta zgradili novo povezavo čez Škofije-Rabujez.

Med Korošci (Sveta Barbara, Santa Barbara) na italijanski strani in Elerji na slovenski se po novem lahko pretaka od šest do 15 litrov vode na sekundo, kar utegne v poletnem obdobju pomanjkanja vode omiliti predvsem težave v okoliških vaseh. Količina se zdi skromna, glede na to, da v slovenski Istri, ki jo oskrbuje Rižanski vodovod, poraba vode v poletnem času - ko je je najmanj – zahteva pretok 450 litrov na sekundo.

»Tako v Sveti Barbari kot v Elerjih sta zgodovinska kaštelirja (gradišči), ki sta v davnini imela obrambno funkcijo, danes pa se preko obeh krajev vzpostavlja povezava, je povedal Enrico Altran, predstavnik AcegasApsAmga ob  podpisu sporazuma med upravljavcema vodovodnih sistemov v Kopru in Trstu. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki lokalnih oblasti z obeh strani meje.

Sodelovanje na več ravneh

Povezava med vodovodoma vodi iz rezervoarja AcegasApsAmga na območju Korošcev v občini Milje, kjer so sanirali cevovod, namestili pilotske ventile in dvosmerni merilnik pretoka (ta omogoča izmenjavo vode in meri njeno količino). Od tu vodi cevovod, premera 25 centimetrov in dolžine 800 metrov, ki se priključi na slovenski vodovod pri Elerjih v koprski občini.

Čezmejno sodelovanje pa ni omejeno le na infrastrukturo, pač pa so se povezali tudi tehniki obeh vodovodnih podjetij, ki bodo skupaj načrtovali ukrepe ob izrednih razmerah, vzdrževalnih delih in preverjali kakovosti vode. Po besedah Martina Preglja nameravajo obstoječo čezmejno vodovodno povezavo še nadgraditi.

Temelj za prihodnjo povezavo

Sporazum pa naj bi predstavljal temelj pomembnejšega prihodnjega sodelovanja. Kot so napovedali, bodo izdelali skupno študijo za vodovodno povezavo med Rabujezom in Škofijami, ki bi jo lahko v obliki projekta vključili v čezmejni evropski program Interreg Italija- Slovenija. Taka povezava bi obsegala več kilometrov dolg cevovod, ki bi omogočal pretok vode med 100 in 150 litrov na sekundo. Naložba bi zahtevala po 12 milijonov evrov tako na italijanski kot na slovenski strani.

Z obuditvijo povezave med obema vodovodnima sistemoma želijo na obeh straneh meje povečati zanesljivost oskrbe s pitno vodo v primeru izrednih vremenskih razmer, ki so vse pogostejše. Lanskega julija in avgusta so zaradi hude suše v Istri dovažali pitno vodo s cisternami iz reke Unice. Vodo so močno potrebovali tudi za gašenje požarov, ki so se lansko poletje razplamteli na Krasu.

Povezovanje na vse strani

»Sodelujemo z Istrskim vodovodom v Buzetu, Kraškim vodovodom, zdaj smo se ponovno povezali s tržaškim vodovodom. To pa ne pomeni, da ne potrebujemo tudi drugih rešitev, predvsem moramo poskrbeti za povezavo na ravni surove vode,« je poudaril direktor Rižanskega vodovoda. »Če trenutne razmere primerjamo z lanskimi, je bila narava z vodo radodarna, a žal nam odteka. Prihodnost pa je, da jo bomo uspeli zadržati,« je podčrtal.

V Rižanskem vodovodu letošnje poletje računajo tudi na povečane količine vode s hrvaške strani. Srednjeročno načrtujejo večji pritok vode v Istro zaradi povezave kraškega in postojnskega vodovoda, na dolgo rok pa bodo preverili tudi možnost zadrževalnika – po zadnjih napovedih v Kubedu.