Koper se bo širil v Bertokih in Pradah

Koprski občinski načrt, temeljni občinski prostorski akt, je kot osnutek javno razgrnjen tako v občinski avli in po krajevnih skupnostih kot tudi na spletu. Jutri se v Gračišču začenja prva od napovedanih 15 javnih obravnav. Koprski župan Aleš Bržan si želi, da bi do sprejetja prišlo še pred koncem njegovega mandata.

Bržan je sicer pri napovedih za sprejetje akta previden, češ da je bolje, da se ta temeljito pripravi in da se preuči vse pripombe. Izkušnja v Izoli, ko so občani minuli mesec zavrnili občinski prostorski načrt na referendumu, je za Koper poučna. »Ne smemo se bati civilnih iniciativ, ampak se moramo ukvarjati z vsebino,« je dejal župan, ki ima prav tako že za sabo referendum zaradi sprejema prostorskega akta za poslovnim kompleksom Barka (Toncity) – tega je zahtevala iniciativa okoli njegovega predhodnika Borisa Popoviča, a se je iztekel v prid aktualni občinski oblasti.
 

Portal za preučitev dokumenta

Osnutek krovnega prostorskega akta ne bo vključeval novih pobud za spremembo namembnosti zemljišč – to bodo interesenti lahko urejali v prihodnje. Občina pa je za lažjo preučitev dokumenta vzpostavila poseben portal, ki je dostopen prek njihove spletne strani. Ta omogoča tudi vlaganje pripomb. Javna razgrnitev dokumenta, ki je sledila pridobitvi vseh okoljskih soglasij, bo po načrtu trajala do konca marca.
 

Pomanjkanje stanovanj je za Koper ključna težava. FOTO:  Vojko Rotar/Mestna občina Koper

Od 212 slovenskih občin jih še 26 nima uveljavljenih občinskih prostorskih načrtov, med temi sta tudi mestni občini Maribor in Celje. Država je že večkrat podaljšala zakonsko obvezo za sprejetje tega dokumenta, trenutno na konec leta 2024. Če občina nima tega akta sprejetega, pa ne more spreminjati obstoječe prostorske ureditve.
 

Ne le mesto ob pristanišču
 

»Ob pripravi občinskega prostorskega načrta smo se vprašali, kaj smo in kaj želimo postati. Za Koper je izjemnega pomena logistična in transportna dejavnost, a ne želimo ostati le mesto ob pristanišču, zato nameravamo poleg turizma vzpodbuditi tudi razvoj gospodarskih panog z visoko dodano vrednostjo,« je napovedal Bržan. Širitev mesta so predvideli predvsem na območju Bertokov in Prad, kjer bodo poleg nove stanovanjske gradnje omogočili tudi območje za vzpostavitev tehnološkega parka (natančneje med Bivjem in Dekani). Po županovi oceni bi lahko v prihodnjih desetih letih v občini nastalo okoli tisoč novih delovnih mest.

Nekdanji župan ni uspel s pobudo o parku

»Pomanjkanje stanovanj je za Koper ključen problem. To je v preteklosti povzročilo razpršeno gradnjo v zaledju, opuščanje kmetijskih površin, ki so se zarasle, in povečanje prometa zaradi dnevnih migracij. Ta trend želimo ustaviti,« je pojasnil. Naselja v občini pa imajo kljub temu še možnost širitve – večina v povprečju za okoli 30 odstotkov. Občina namerava poskrbeti za vso potrebno infrastrukturo, da se ne bi dogajalo kot ponekod, ko so prodajali celo občinska zemljišča brez urejenih komunikacij.
 

Med prioritetami pri nastajanju prostorskega dokumenta pa je tudi spodbujanje trajnostne mobilnosti in zagotavljanje zelenih površin. Te naj bi tudi povezovale staro mestno jedro in Škocjanski zatok.