Nekdanji župan ni uspel s pobudo o parku

»Zadovoljen sem, da  so naši občanke in občani ugotovili, da je politika sodelovanja, dogovarjanja, iskanja kompromisov in tista, ki je  na strani razvoja prava politika in zato so nas  tudi  podprli,«  je izzid referenduma komentiral Aleš Bržan, ki ga je prijetno presenetila tudi udeležba.  "Zdaj lahko mirno  delamo naprej, razvijamo Koper kot se spodbobi, predvsem pa nadaljuejmo z uresničevanjem prioritet, ki so pomembne v naši občini,«  je dodal.

Koprčani so z 58,87 odstotka glasov »za« podprli občinski odlok, ki v širšem središču Kopra omogoča stanovanjsko gradnjo. Volilo je 10.360 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila udeležba skoraj 25-odstotna, Odlok, ki so ga občinski svetniki izglasovali letos poleti, je razveljavil prejšnji odlok, sprejet v mandatu Borisa Popoviča, ki je območje – sicer v zasebni lasti - razglasil za park. Nekdanji župan je sprožil pobudo za referendum, a zadostne podpore ni dobil.

Boris Popovič je za Radio Koper   še  pred koncem referendumskega  štetja, komentiral, češ da so bili volivci zmedeni, saj niso natančno vedeli, kaj pomeni glas »za« - ali za park ali za odlok. Menil je tudi, da referendumski izid ne odraža podpore zdajšnjemu županu, zato se na naslednje volitve pripravlja z optimizmom.
 

Lastniki zemljišča sprožili sodne spore

Predmet referenduma je bil 5,5 hektara velikem zemljišču ob Ferrarski cesti, v širšem mestnem središču, Občinski odlok, ki so ga po številnih zapletih, tudi povezanih s pritožbami na ustavno sodišče, dokončno sprejeli letos julija, omogoča stanovanjsko gradnjo na predhodnih parkovnih površinah. Te so sicer v zasebni lasti, lastniki pa parku na svojih parcelah nasprotujejo in so v zvezi s tem sprožili tudi sodne spore.

Zdajšnji župan Aleš Bržan je že ob izvolitvi napovedal, da bo ta odlok razveljavil in se tako v imenu občine izognil tožbenim zahtevkom. Podjetje MM Investicije, v lasti poslovneža Milana Mandarića ima namreč že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in je v tla zabilo nosilne pilote za garažno hišo in stolpnice. O veljavnosti dovoljenja bi sicer morala še enkrat odločati upravna enota, saj gradnja stoji že več kot desetletje, zemljišče pa je zaraščeno. Lastniki zemljišča in občina so sicer sklenili sporazum, ki velja skupaj z zadnjim občinskim odlokom, da bodo na tem območju predvideli skromnejšo gradnjo – od 300 do 400 stanovanj, 40 odstotkov površin pa bi namenili parku, ki bi omogočal zeleno povezavo s Škocjanskim zatokom.
 

Občina opozarjala, da park ni uresničljiv

Za referendum se je zavzemal nekdanji koprski župan Boris Popovič in njegova Civilna iniciativa Parka ne damo, saj se ni strinjal z razveljavitvijo »svojega« odloka o parku. V referendumsko kampanjo sta se med drugimi vključila tudi lastnika zemljišča, in sicer poslovneža Aco Kabanica in Milan Mandarič, medtem ko se v skupini NLB za to - kljub interesu za stanovanjski projekt na tem območju - niso odločili. Kabanica in Mandarić sta napovedala, da bosta v primeru, da bi občani na referendumu podprli park, za povrnitev naložbe zahtevala 18 milijonov evrov. Popovič pa je lastnikom in občini predlagal sklenitev javno-zasebnega partnerstva, v skladu s katerim bi ob robu parka zgradili več kot 300-metrsko stolpnico. Na koprski občini pa so pred referendumom opozorili, da parka na tem območju ne morejo urediti, dokler na to ne bodo pristali lastniki zemljišč