Konzorcij bi lahko oživil lesno industrijo

Nova Gorica – Oživljanje proizvodnje končnih lesnih izdelkov severozahodne Slovenije se je začela z nedavnim ustanovnim sestankom Konzorcija lesarstva severne Primorske. Na pogoriščih številnih velikih podjetij želijo v prihodnje povezovati podjetja z manjšo proizvodnjo, a večjo dodano vrednostjo.

»Proizvodnja končnih lesnih produktov je popolnoma razpadla. Industrija razen majhnih zasebnih podjetij – »garažnikov« – ne obstaja. Veliki sistemi so propadli, toda znanje in izkušnje ostajajo, in to je ključno,« je poudaril pobudnik konzorcija Nedeljko Gregorič. S konzorcijem naj bi obudili in pospešili rabo lesa, ki ga zdaj kot surovino večinoma izvažamo. »To je državni kriminal,« je prepričan Gregorič: »Čeprav zaostajamo tudi za drugimi deli Slovenije, imamo še vedno možnost, da oživimo sektor, ki ima zdaj v celotni primorski in kraški regiji povprečno zaposlenost 1,2 delavca.«

Izvozi se le tretjina izdelkov

V Evropski uniji v več kot 400.000 podjetjih 3,5 milijona zaposlenih v lesnopredelovalni industriji ustvari 460 milijard evrov prihodkov. Letni prihodek pohištvene industrije znaša 122 milijard evrov. Na severnem Primorskem je v lesni dejavnosti registriranih 80 podjetij, ki zaposlujejo 830 ljudi, medtem ko njihov delež izvoza znaša 70 odstotkov. Z obrtno dejavnostjo končnih izdelkov se ukvarja 285 zaposlenih, od tega je 142 nosilcev dejavnosti. Neto dodana vrednost na zaposlenega znaša zgolj 14.800 evrov, v izvoz gre slaba tretjina izdelkov.

Iskanje izzivov za izdelke z višjo dodano vrednostjo

Časi tovarne pohištva Meblo, ki je v obdobju razcveta zaposlovala več kot 2200 delavcev, Lipe Ajdovščina s 630 zaposlenimi, medtem ko so svoje dodali še Mizar Volčja Draga, Iztok Miren, Pohištvo Bovec in Kneža so le še oddaljen spomin. Z mreženjem prek konzorcija, enotnim trženjem, morebitno skupno blagovno znamko, spodbujanjem lesa za uporabo v energetiki in ekološko zavestjo bi lahko presegli sedanjo neorganiziranost, predvideva Gregorič. Z vlaganji in napovedanimi državnimi spodbudami bi v prihodnosti lahko nastalo kakšno srednje veliko podjetje: »Treba bo iskati izzive za izdelke, ki imajo večjo dodano vrednost. Začeti moramo v šolstvu in nadaljevati v industriji – skratka osvežiti tisto, kar smo v preteklosti zanemarjali. Zdaj tudi nimamo močnih razvojnih oddelkov, in prav na tem področju želimo s konzorcijem pomagati, da bi s pomočjo tudi nepovratnega denarja lahko konkurirali doma in tudi v tujini.«

Direktor družbe Smart Industries, lesna industrija, Bruno Bizjak pravi, da je konzorcij korak v pravo smer, četudi za zdaj ostaja samo pri idejah: »Proizvodnje velikih serij kot nekoč ni več mogoče pričakovati. Z medsebojno povezanostjo in oskrbovalno verigo na področju surovin vidimo priložnost za ponovni zagon proizvodnje izdelkov iz masivnega lesa. Poleg sedanjih lahko dobimo tudi nove tržne niše in postanemo prepoznavni na svetovnih trgih pod skupno blagovno znamko Konzorcija lesarstva severne Primorske oziroma naslednikom konzorcija.«

Konzorcij – ustanovnega sestanka se je udeležilo 14 podjetij in ustanov – ne bo pridobitniška družba. Severnoprimorske občine so zagotovile vsaka po 2000 evrov za zagon, medtem ko bo denar dobival še iz drugih virov. Poleg Gregoriča so ustanovni člani še Darinka Kozinc in Tomaž Stare ter Črtomir Špacapan kot direktor Regijske razvojne agencije (RRA), ki bo tudi vodila konzorcij. »Ta naj bi ugasnil, ko bo eno od podjetij, novo podjetje ali skupina podjetij začela ustanavljati lesni center kot podjetje. Mi se v operativno izvajanje ne bomo vključevali,« je dodal Špacapan.