Ljubljana – Razhajanja, ki so se nabrala v dobrem letu dni sodelovanja, so skušali predsedniki koalicijskih strank preseči na današnjem opoldanskem kosilu, ki ga je sklical predsednik vlade Marjan Šarec. Na dvournem srečanju naj bi tako sklenili, da po sprejetju proračunskih dokumentov nadaljujejo skupno pot. Govorili naj bi tudi o prioritetah v prihodnjem letu in sklenili, da se bodo odslej srečevali pogosteje. »Obstaja resna namera, da koalicijsko pogodbo, ki je dobra, uresničujemo še naprej in da bo jutri proračun, ki je dober, tudi sprejet,« je navedel prvak SD Dejan Židan in ob tem dodal, da bodo podporo še naprej iskali pri vseh. Sam sicer upam, da najprej pri Levici.

Tudi prvak SMC Zdravko Počivalšek je izpostavil, da so se dogovorili za boljše timsko delo. »Če igrate košarko potem veste, da je treba žogo podajati, ne more imeti vsak svoje žoge in igrati vsak sam. Treba je imeti nekoga, ki je organizator igre, krilo, center ... Le če se igra kolektivno, se lahko zmaga,« je ponazoril še Počivalšek.

Po koncu pa sta izjave sicer podla le Židan in Počivalšek, prvak Desusa Karl Erjavec in predsednica SAB Alenka Bratušek pa sta se novinarjem izognila.

Pred kosilom so bili prvaki strank še bolj skopi z besedami. Predsednica SAB pa je dejala, da si želi eno dobro kosilo in iskren pogovor o prihodnosti, gospodarski minister iz SMC je izrazil upanje, da »so dobro skuhali«, predsednik SD Dejan Židan pa napovedal: »Danes ne bo ne discipliniranja, ne soljenja pameti drug drugemu, ampak samo utrjevanje temeljev, da gremo kot tovariši po skupni poti naprej. Poslanci SD nikoli nismo bili razlog, da je koalicija na trenutke šibka. Mi smo tisti, ki vemo – tudi zaradi tega, ker imamo stoletno tradicijo – da je politika tek na dolge proge, ne pa solo akcija do prve ankete.« 

Ključno za koalicijo bo sicer jutrišnje sprejemanje proračunskih dokumentov oziroma sprejetje dopolnila o povprečnini za občine na plenarni seji državnega zbora, ki načeloma – če bodo prvaki in vodje poslanskih skupin postrojili svoje poslance – ne bi smelo biti vprašanje, v nasprotnem primeru bi se poraba zvišala za kar 140 milijonov evrov, predvideni proračunski presežek v 2020 pa bi se skrčil s 415 na dobrih 270 milijonov evrov.



Na skrajno problematične posledice dviga povprečnin je poslance že dopoldne opozoril minister za finance Andrej Bertoncelj, češ da bi pri tem nastalo neskladje med proračunom in zakonom o izvrševanju proračuna, kar bi pomenilo, da proračuna nimamo. Pri tem je posredno zagrozil z odstopom, rekoč, da v tem primeru zelo verjetno tudi ne bi imeli več finančnega ministra.