Ko si enkrat notri, te potegne, da postaneš in ostaneš prostovoljec

Ljubljana – Kaj je dobro za ljudi in planet? Glede na slogan, s katerim Slovenska filantropija nagovarja državljane k prostovoljstvu, so to spremembe. Dan zanje bo sobota, ko bo več kot 3200 slovenskih prostovoljcev iz 61 krajev in 350 organizacij izvedlo 88 prostovoljskih akcij; v vsaki regiji bosta najmanj dve.

V Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij je vključenih več kot 1800 organizacij ter organizacij s prostovoljskim programom, ki so v letu 2018 skupaj opravile skoraj deset milijonov ur prostovoljskega dela in k družbeni blaginji prispevale več kot 98 milijonov evrov. Kot pravi Sabrina Lever, vodja projekta Dan za spremembe pri Slovenski filantropiji, podatke o prostovoljstvu za leto 2019 še čakajo, a za 2020 je mogoče že zdaj reči, da se je prostovoljstvo zaradi večje brezposelnosti, ki je posledica covida-19, znova razmahnilo – zlasti na področju skrbi za socialno ogrožene.



V družini Alojzije Jordan Simončič iz Hrastnika so vsi prostovoljci. V društvu za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje so od sinovega rojstva: »Trideset let bo že, saj je sin zdaj že tridesetletni gospodič, samostojen, sam gre v službo,« je ponosna Simončičeva, lanska prostovoljka Zasavja. Z društvom jih je povezala prav sinova bolezen: »In ko si enkrat notri, te potegne, ostaneš.« Na prostovoljstvo vse bolj računa tudi država, ugotavlja. V Sožitju so prostovoljci večinoma starši, pomagajo tudi študentje, po večini bodoči socialni delavci oziroma tisti, katerih poklic bo povezan z delom s »posebnimi osebami«. Drugi mladi se za prostovoljstvo težje odločijo. Simončičeva jih razume: »Če že dobijo nagrado za prostovoljstvo, je to kakšnih 60 evrov na teden. Toliko se da prek študenta zaslužiti dosti hitreje. Ko se zaposlijo, pa prostovoljstvo običajno opustijo.« Simončičeva upa, da se bodo prostovoljske organizacije začele povezovati na regijskih ravneh: »Ne samo zaradi racionalnosti, temveč ker bi tako prostovoljce bolj približali vsem ranljivim skupinam.«

Prekariat kot ovira prostovoljstvu

Skoraj vsak deseti Slovenec je prostovoljec: več kot 240.000 ljudi pri nas se v prostem času razdaja za sočloveka in za bolj kakovostno življenje v različnih skupnostih. V več kot 60 odstotkih so to ženske, večina jih je starejših od šestdeset let. V zadnjih dveh letih je za prostovoljstvo manj zanimanja. Najbolj je upadlo število moških prostovoljcev nad 60 let. V nasprotju s fanti se je znižalo tudi število prostovoljk do 18. leta. In kaj preprečuje mladini, da bi se v prostem času razdajala za druge? Urban Lečnik Spaić, 19-letni študent prava in prostovoljni gasilec, poglavitni razlog vidi v prekarizaciji, ki mlade sili, da zaslužijo za hrano, stanovanje, in ne da delajo zastonj … Drugi razlog, pravi, so spremenjene vrednote. Sam je sicer »deloholik in prostovoljec zaradi družbe, izkušenj in ljudi«.

Prostočasna dejavnost učiteljev

Vlada se zaveda, da je za razvoj prostovoljskega dela »nujno vključevati mlade«. Leverjeva o tem pravi: »Za kakovostno opravljanje prostovoljskih programov in zagotavljanje strokovne podpore prostovoljcem je mentorjev oziroma koordinatorjev prostovoljcev na vseh področjih prostovoljstva premalo. Prostovoljske organizacije se na področju skrbi za prostovoljce soočajo s kadrovsko stisko, za državo je, denimo, delo učiteljev, ki učence s pomočjo prostovoljskih dejavnosti motivirajo za solidarnost in jim privzgajajo spoštovanje do drugačnosti ali delo strokovnih delavcev, ki poleg svojega dela z ranljivimi skupinami skrbijo še za prostovoljce, kar prostočasna dejavnost.«



Leto 2020 je zaradi koronavirusa zaznamovalo tudi vsebine prostovoljstva. V zadnjem letu se je vzpostavilo veliko novih programov. »Spet smo dokazali, da se je prostovoljstvo sposobno hitro in kakovostno odzvati na spremembe. Ukrepi za preprečevanje epidemije so, denimo, okrnili družabništvo v bolnišnicah in v domovih starejših, po drugi strani pa so se prostovoljske organizacije takoj odzvale na novonastalo povpraševanje. Prostovoljci so takrat, ko je medicinsko osebje ostalo brez javnega prevoza, te prevažalo do domov za upokojence, dostavljali so hrano posameznikom iz ranljivih skupin, ki so sami ostali za zaprtimi vrata, jim krajšali čas s telefonskimi pogovori, popravljali so podarjene računalnike in jih dostavljali šolarjem in dijakom, saj se je izkazalo, da jih mnogi sploh nimajo in da so le tako lahko spremljali pouk na daljavo ...« pripoveduje Leverjeva.

Največji altruisti so Pomurci

Največ ur na prostovoljca, dobrih 63, so v letu 2018 opravili pomurski prostovoljci, najmanj, desetkrat manj, pa v Primorsko-notranjski regiji. Leverjevo veseli, da se za podporo prostovoljstvu vse pogosteje odločajo tudi občine: »Dober primer je občina Kočevje, prejemnica naziva Prostovoljstvu prijazno mesto, ki je zaposlila koordinatorja za prevoze starejših in nabavila tudi vozilo, da lahko starejši z bolj odročnih območij pridejo do zdravnika ali v trgovino in lekarno ter na kakšno kulturno prireditev ...«

Letos je poudarek na trajnosti

Poudarek sobotne prostovoljske akcije pod okriljem Slovenske filantropije je trajnostni razvoj, s čimer želijo med drugim opozoriti tudi na vlogo civilne družbe v njem. Med prijavljenimi aktivnostmi jih bo veliko prispevalo k čistejši naravi in opozarjalo na škodljive vplive na okolje; paketi pomoči za socialno ogrožene bodo bogatejši; zbirali bodo prispevke za šolske izlete in šolo v naravi otrok, ki jim jih starši težje omogočijo, kar nekaj akcij pa bo namenjenih tudi zmanjševanju neenakosti in izključenosti zaradi starosti.