Sluzenje morja duši ves severni Jadran

Sluzenje morja, o katerem smo prvi poročali pred enim tednom, je iz dneva v dan bolj obsežno in skrbi tako biologe kot okoljevarstvenike, ribiče, turistične delavce in vse ljubitelje morja. Skrbita predvsem obsežnost in intenzivnost tega porušenega ravnovesja v morju. Na Morski biološki postaji Piran smo izvedeli, da je morje polno sluzi v celotnem severnem Jadranu. Pojav so zaznali ob hrvaški, slovenski in italijanski obali med Puljem in Numano pri Anconi. V Kvarnerju in ob dalmatinski obali tega pojava ni.

Zaradi toplega in mirnega morja se sluzenje še povečuje. Vidljivost pod morjem pri Piranu je približno en meter. Oblaki sluzi so prisotni v celotnem vodnem stolpcu in le posamezni deli morja so na videz nekoliko bistrejši. Pojav skrbi turistične delavce, ker negativno vpliva na podobo obmorskih krajev, še bolj obupujejo ribiči, ki ulovijo bistveno manj ali pa skoraj nič rib, saj sluz povsem zapacka in obteži mreže.

Z Morske biološke postaje sporočajo, da je sluzenje naraven pojav, ko rastlinski plankton pod določenimi pogoji (nizka slanost morja, trdi delci z dotoki rek in saharski pesek) izloča velik delež organske snovi. »Vendar natančni mehanizmi in vzroki nastanka še niso razjasnjeni. Prvi zapisi o tem pojavu segajo v leto 1729, v dobo pred razvojem kmetijstva, urbanizacije in turizma. Intenzivneje so te pojave v našem morju opazili leta 1988, 1989, 1991, 1997, 2000, 2002 in 2004, v manjšem obsegu pa 2014 in 2018,« piše v sporočilu Morske biološke postaje.

Vse zanima, kdaj bo konec te ekološke katastrofe. Razširila se je po celotnem severnem Jadranu. FOTO:

Sluz je sestavljena predvsem iz vode in ogljikovih hidratov (kompleksnih sladkorjev) in za zdravje ljudi ni nevarna. Ker pa se vanjo ujamejo številni organizmi, tudi patogene bakterije, ni primerno, da zaidejo v človeško telo. Veliko bolj negativen vpliv imajo na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu, ali na počasi premikajoče se živali, ki se ne morejo umakniti, njihovo dihanje je oteženo in lahko poginejo. To in pomanjkanje kisika bi lahko povzročila množični pomor organizmov na dnu.

Ljudje temu pojavu laično pravijo »cvetenje«, vendar v resnici to ni. O cvetenju govorimo tedaj, ko se čezmerno razbohoti ena ali druga vrsta planktona. Biologi pa so odkrili, da med »cvetenjem« in sluzenjem ni neposredne povezave, saj se sluzenje pojavi tudi, ko cvetenja ni in obratno, da morje ne sluzí, čeprav se določene vrste planktona čezmerno namnožijo skoraj vsako leto.

Vse zanima, koliko časa bo ta pojav še trajal. Na Morski biološki postaji pravijo, da so se sluzasti agregati v preteklosti razgradili po večjih nevihtah in vetrovih. Zato pričakujejo, da se tudi tokrat tako. Zanimivo pa je, da je v sluzi ujetih tudi nekaj organizmov, ki ponoči zasvetijo ob vsakem valu ali udarcih po vodi (bioluminiscenca).

Oceanografska postaja Vida spet v morju

Včeraj so raziskovalci Morske biološke postaje Piran NIB po dveh mesecih in dveh tednih vzdrževalnih del v morje znova postavili oceanografsko bojo Vido. Če bo danes prestala vsa testiranja meritev, bo konec tedna s svojimi dragocenimi podatki (predvsem temperatura morja) spet dosegljiva javnosti.