Ko boš prišel, nikoli ne prinesi mi rož

Rože so najpogostejše darilo ob prazniku zaljubljencev. Šopek vrtnic ali okrasno cvetje v ličnem lončku zmore pomiriti razburkane duhove, zanetiti zaspalo strast ali zgolj utrditi povezanost. Darovalec pa se ne zaveda, da lahko s takšnim darilom ljubljeni osebi podari tudi koktajl pesticidov.

Za rezano cvetje in okrasne rastline karenčne dobe, to je čas, ki mora preteči od škropljenja do dajanja v prodajo, namreč niso predpisane. Prav tako sistematično ne preverjajo, ali vsebujejo ostanke pesticidov, kot velja za hrano, čeprav so v trgovinah pogosto naprodaj v neposrednem stiku z nepakiranimi živili; pogosto se na teh oddelkih širi tudi neprijeten vonj po kemikalijah. Nadzor nad ostanki pesticidov pri okrasnih rastlinah opravljajo le izjemoma, če sumijo o nepravilni uporabi pesticida.
 

Naj ne zaidejo na jedilnik otrok

Če so bile rože pridelane v državi članici EU, so lahko tretirane zgolj s sredstvi, ki so registrirana za uporabo v Uniji. Bolj problematične so (verjetno) tretje države, v katerih je nabor dovoljenih učinkovin precej večji kot v EU, pravi Franc Celar z oddelka za agronomijo ljubljanske biotehniške fakultete. Težava pa je, da pri rezanem cvetju ni navedeno, od kod prihaja. Izvor je zapisan le pri določenih okrasnih rastlinah, ki morajo biti opremljene z rastlinskim potnim listom.

Največja svetovna izvoznica rezanega cvetja je Nizozemska, ki ima polovični tržni delež. Sledijo Kolumbija, Ekvador in Kenija, s skupno tretjinskim tržnim deležem. V Keniji, ki je ena največjih izvoznic vrtnic, na evropskem trgu pa ima skoraj 40-odstotni delež, je zaradi netrajnostne rabe pesticidov, gnojil in vode onesnaženih več rek in jezer, zlasti jezero Naivasha, okoli katerega je skoncentrirana pridelava vrtnic.



Celar meni, da bi potencialna nevarnost za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti pesticidom nastala ob neposrednem uživanju okrasnih rastlin, kar je malo verjetno. Vsekakor pa je vsaj v prvem obdobju po nakupu treba paziti, da si jih na jedilnik ne »dodajo« otroci, opozarja. Dodaja, da resnejših zdravstvenih težav razen prebavnih motenj tudi v tem primeru ne bi bilo. Opominja pa, da so lahko okrasne rastline že same po sebi strupene, največkrat veliko bolj kot ostanki pesticidov, pri čemer našteje difenbahijo, božično zvezdo, kalo in oleander.

Da bi se čim bolj izognili izpostavljenosti ostankom pesticidov in drugih snovi, si moramo dva do tri tedne po nakupu okrasne rastline po delu z njo obvezno umiti roke, še bolje pa bo, če med delom uporabljamo zaščitne rokavice. Prav tako si moramo umiti roke po delu z rezanim cvetjem, svetuje Celar. Prodaja rezanega cvetja in drugih okrasnih rastlin ob boku z živili, tudi svežim sadjem in zelenjavo, se mu ne zdi sporna, saj se skupaj s prehranskimi izdelki prodajajo tudi takšni, ki nosijo oznako, da so nevarni za zdravje (detergenti, čistila, razkužila, barve), »a tega nihče ne problematizira«.
 

Veliko tveganje za vnos škodljivcev

Druga, še veliko večja nevarnost, ki jo lahko prenašajo uvožene okrasne rastline, so bolezni in škodljivci. Če z okrasnih rastlin preskočijo na gojene, ki jih uporabljamo za prehrano ljudi in živali, lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo ali celo onemogočijo gojenje nekaterih rastlinskih vrst. Zadnje se dogaja v južni Italiji, kjer je zaradi bakterijskega ožiga oljk propadlo nekaj deset tisoč dreves, pove Celar.



Bolezni, ki grozi tudi slovenskim oljkam in več drugim lesnatim rastlinam, jim še ni uspelo zajeziti, predvidevajo pa, da je bakterija, njena povzročiteljica, prišla v Italijo z okrasnim kavovcem ali oleandrom iz Južne Amerike. Drugi primer vnosa karantenskega škodljivega organizma v EU iz tretjih držav je kitajski kozliček, ki napada parkovne, gozdne in sadne rastline, tudi vinsko trto, citruse, jablane in hruške.
 

Iz uvoza najprej v domačo karanteno

Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odsvetujejo vsako vnašanje rezanega cvetja in drugih delov rastlin, plodov in zelenjave iz držav zunaj EU brez fitosanitarnega spričevala. To izda pristojni organ tretje države, z njim potrjuje skladnost s fitosanitarnimi zahtevami EU. Sredi decembra letos pa bo začela veljati nova uredba, ki bo zaostrila pogoje za uvoz okrasnih rastlin iz tretjih držav. Prepovedala bo vsakršen vnos nadzorovanih rastlin brez fitosanitarnega spričevala.



Če se vseeno ne moremo odreči temu, da bi iz daljne tujine prinesli potaknjenec grma, ki bi ga radi videli cveteti doma, upoštevajmo nasvete Franca Celarja: »Osnovno pravilo pri vsaki novi okrasni rastlini, ki jo prinesemo domov, je, da jo imamo vsaj dva do tri tedne v osami, to je stran od rastlin, ki jih že imamo. V tem času se bodo, vsaj v večini primerov, razvila bolezenska znamenja ali namnožili škodljivci v tolikšni količini, da jih bomo opazili. S tem bomo preprečili širjenje škodljivih organizmov na zdrave rastline. Potem pa nam ostaneta dve možnosti. Če smo čustveno navezani na rastlino, lahko uporabimo ustrezen pesticid, in spet smo pri vprašanju njegove škodljivosti. Druga možnost pa je, da rastlino uničimo. Vsekakor je ta ekonomsko bolj upravičena in do okolja prijaznejša.«
 

Pred valentinovim prodaja poskoči

Iz katerih držav dobavljajo rezano cvetje in druge okrasne rastline ter kako nadzorujejo pošiljke, smo povprašali Mercator in Hofer. V Mercatorju so zapisali, da rezano cvetje večinoma dobavljajo iz Nizozemske, v sezoni pa predvsem sadike in zunanje lončnice tudi od domačih dobaviteljev (Druzovič, Terraplant, Arbretum, Mirosan ...). Tako domači kot tuji dobavitelji dostavijo izjave o kakovosti. Nizozemski dobavitelj jamči, da so rastline pregledane tako pri pridelovalcih kot po pakiranju. V Mercatorjevih skladiščih cvetje pregledajo še njihovi tehnologi in preverijo, ali ustreza deklaracijam. Ponudbo cvetja prilagajajo sezoni, na splošno pa prodaja rezanega cvetja zadnja leta nekoliko pada, medtem ko prodaja cvetja v lončkih in sadik raste. Pred valentinovim prodaja pričakovano precej naraste, vendar le za nekaj dni.

Hoferju rezano cvetje dobavlja več dobaviteljev iz različnih držav, večino pa ga kupujejo v okviru skupine Aldi Süd, znotraj katere delujejo še poslovalnice v Avstriji, Švici, na Madžarskem in v Italiji. Kakovost izdelkov je popolnoma enaka za vse trge skupine, zagotavljajo. Za cvetje in rastline v skupini Aldi Süd velja nabavna politika, ki določa tudi področje nadzora. Vsi dobavitelji imajo certifikata Global G. A. P., ki zagotavlja pridelavo, skladno z dobro kmetijsko prakso, ali MPS-A, »za vse rastline pa veljajo stroge zahteve glede škropiv in pesticidov, izrednega pomena je tudi varstvo čebel. Zadostni zaščitni ukrepi pri ravnanju s fitofarmacevtskimi sredstvi v državah proizvajalkah so zato za nas pogoj za sodelovanje«.

V podjetju si želijo več sodelovanja s slovenskimi pridelovalci rož. V času valentinovega in drugih posebnih priložnosti poleg redne ponudbe nabor izdelkov dopolnijo z dodatnim programom oziroma tematskimi izdelki. Letos kupcem ponujajo več vrst rezanega cvetja, zlasti vrtnic in tulipanov, ter slovenskih in mini orhidej v lončku. »Dejstvo je, da je cvetje za valentinovo še vedno ena najpogostejših in najljubših izbir, še bolj kot ob tem prazniku pa je najbolj priljubljena izbira osmega marca.«

Dražji šopki držijo dlje

Zveza potrošnikov Slovenije je preverila storitev naročanja cvetja po spletu. Pri šestih ponudnikih, ki obljubljajo dostavo po vsej Sloveniji, so naročili šopek rdečih vrtnic (z dodatki). Zanj so odšteli od 35 do 60 evrov, vključno z dostavo in voščilnico. Dražji šopki so se odrezali bolje, saj so bili trije, za katere so odšteli čez 45 evrov, primerni za vazo tudi po enem tednu. Šopek, za katerega so odšteli le nekaj evrov manj (40), je bil po treh dneh le še za v smeti.