Koliko zaposlenih na inštitutu je zdravnikov in koliko drugega osebja?
Štirje zdravniki so nosilci dejavnosti: predstojnik oddelka za kardiokirurgijo v UKC Maribor Gorazd Košir, nekdanja strokovna direktorica bolnišnice Novo mesto anesteziologinja Lučka Kosec, pediatrinja intenzivistka Mojca Grošelj Grenc in kardiolog Uroš Mazić.
Koliko drugega zdravstvenega osebja imajo že zaposlenega, ne vemo, bo pa imel inštitut šest bolnišničnih oddelkov.
Inštitut kot v. d. direktorja vodi pravnik Branko Dobnikar. Koga so za koordiniranje in organiziranje dela na samostojnem strokovnem področju izbrali na preteklem razpisu, še ni znano.
Iz tujine so do zdaj na oddelku za otroško srčno kirurgijo v imenu inštituta gostovali španski otroški srčni kirurg Juan Miguel Gil Jaurena, ameriški kirurg Jorge Salazar in ameriški pediater kardiolog iz Indije.
Kakšne so oblike zaposlitve zdravnikov in koliko so plačani?
Trije nosilci dejavnosti so zaposleni za krajši delovni čas; Košir, Koščeva in Mazić za štiri ure na teden (desetodstotna zaposlitev) z osnovno plačo 386,90 bruto. Zdravnica Grošelj Grenc pa za osem ur na teden (20-odstotna zaposlitev) z osnovno plačo 796,56 evra bruto.
Ameriški kirurg je za svetovanje, konzultacije in izobraževanje je prejel 22.829 evrov za teden dni, naj bi pa bili tuji zdravniki v inštitutu plačani kot češki kirurgi v UKC Ljubljana. S tujimi zdravniki bodo po pogodbah sodelovali le, dokler NIOSB ne bo imel dovolj lastnih usposobljenih kadrov. Dogovorjeni so s kardiologoma Makramom Ebeidom in Arpitom Agarwalom in tremi kardiokirurgi; zgoraj omenjenima Juanom Miguelom Gilom Jaurenom in Jorgom Salazarjem ter Robertom Hanflandom. Dobnikar je uvrščen v 55. plačni razred, kar pomeni dobrih 3600 evrov bruto plače.
Kako je urejena odgovornost zdravnikov?
UKC Ljubljana je še vedno nosilec programa zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. To pomeni, da je odgovoren za celotno oskrbo otrok pred operacijo, med njo in po njej. Zdravnik, ki ima sklenjeno pogodbo z NIOSB in dela v UKC Ljubljana, je odgovoren za svoje delo in ima sklenjeno zavarovalno polico, kot jo imajo zdravniki, ki so zaposleni v UKC Ljubljana.
Kdo preverja strokovne kompetence tujih strokovnjakov, kdo jamči, da lahko delajo pri nas?
Dvanajsti člen zakona o zdravniški službi v peti alineji drugega odstavka določa, da izvajalec zdravstvene dejavnosti oziroma vabljeni zdravnik k pisni vlogi predloži med drugim tri mnenja zdravnikov specialistov o izpolnjevanju pogoja iz druge alineje prejšnjega odstavka (da gre za zdravnika specialista, ki ima posebno strokovno znanje na določenem specialističnem področju, ki je potrebno za zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči). Za zdravnike, ki so zdaj v imenu inštituta gostovali pri nas, so pozitivna mnenja podali naslednji slovenski zdravniki: Tomislav Klokočovnik, Ivan Knežević, Gorazd Košir, Nataša Bratina, Lidija Kitanovski, Tadej Battelino.
Ima NIOSB v UKC Ljubljana že s pogodbo zagotovljene prostore, osebje, opremo?
Sklenjeno imajo pogodbo z UKC za opravljanje podpornih storitev, temu bodo sledile podpogodbe oziroma aneksi glede kadra, materiala, vsega, kar potrebujejo otroci v procesu zdravljenja. UKC Ljubljana je NIOSB za opravljanje dejavnosti javnega zavoda brezplačno odstopil en poslovni prostor – pisarno.
Koliko sredstev je na voljo za delovanje inštituta?
Vlada je za vzpostavitev inštituta zagotovila 165.631 evrov in menda za pol leta še podoben znesek.
V prihodnosti bodo imeli sredstva zagotovljena pri ZZZS, s plačili za storitve, z dotacijami, neposredno iz proračuna. Zdaj inštitut nima finančnega načrta, niti dodeljenega programa od ZZZS. Po neuradnih informacijah naj bi mu ministrstvo za finance za prvo leto delovanja namenilo dober milijon evrov.
NIOSB lahko sklene pogodbo z ZZZS šele leta 2019. »UKC in NIOSB bosta morala posredovati usklajen predlog o prenosu dela programa z UKC na NIOSB,« menijo v ZZZS. Tega predloga še niso prejeli. Vrednost programa, ki ga bo opravljal NIOSB namesto UKC, ni znana. Z ZZZS so odgovorili: »Podatka o tem, koliko denarja nameni ZZZS za zdravljenje na srcu bolnih otrok, na ZZZS ni mogoče izračunati, saj bi zato morali poznati in združiti vse diagnoze, ki spadajo v ta sklop zdravljenja,« odgovarjajo.
Kaj je še treba narediti, da bo inštitut polno zaživel in v celoti prevzel dejavnost od ljubljanskega kliničnega centra?
Najti in zaposliti primerne strokovnjake, urediti razmerja z ljubljanskim kliničnim centrom, urediti prostore, v katerih bo deloval.
Komentarji